Domači župnik dr. Matjaž Ambrožič je kot odličen zgodovinar, velik poznavalec domače župnijske cerkve pa tudi drugih cerkva na Gorenjskem in po Sloveniji, posebej njihovih zvonov, poskrbel za objavo zgodovine in drugih podatkov o vseh treh cerkvah v Begunjah na Gorenjskem. Prve, romanske, iz 12. ali 13. stoletja, verjetno lastniške cerkve blejskega gospostva briksenskih škofov. Druge, gotske, iz druge polovice 14. stoletja, verjetno poškodovane v potresu 1511; leta 1740 so ji dodali nov zvonik. Tretje, poznobaročne, na kraju prednic, sezidane leta 1776 pod kuratom Janezom Štefanom Machtikom po zaslugi prizadevnih vernikov in grofa Franca Adama II. pl. Lamberga, ki je načrt zanjo zaupal arhitektu Lovrencu Pragerju (Dunaj ok. 1720 – Ljubljana 1791). Cerkev je bila po mostovžu ob zvoniku povezana z graščino.

 Udeležence slovesne maše je pozdravil domači župnik dr. Matjaž Ambrožič. FOTO: Jožef Pavlič

Glavni oltar je bil verjetno postavljen leta 1790, saj je tistega leta zanj slikar Leopold Layer naslikal sliko sv. Urha, že prej leta 1786 križev pot. V Layerjevi delavnici so naslikali več slik za glavni oltar in stranske oltarje: sv. Egidija, sv. Mihaela, sv. Valentina, sv. Izidorja, sv. Frančiška Ksaverja, sv. Vincencija Fererskega, sv. Jurija in sv. Antona Puščavnika.

Cerkev sv. Urha je pravi arhitekturni in umetnostni biser. FOTO: Jožef Pavlič

Cerkev je zaradi arhitekta Lovrenca Pragerja, ki je zasnoval tudi župnijsko cerkev v Zasipu, slik kranjskega slikarja Layerja in del, ki so nastala v njegovi delavnici, ter drugih pravi arhitekturni in umetnostni biser, se je obiskovalec kar ne more nagledati. Tudi upodobitev v prezbiteriju in svodu cerkvene ladje, posebej pa glavnega oltarja.

Cerkev sv. Urha je velik pomnik zvestobe Bogu župljanov Begunj, pa tudi
skrbi za lep Božji dom sredi njih.  FOTO: Jožef Pavlič

V zvoniku so nekdaj zvonili trije zvonovi, med njimi poznosrednjeveški zvon do leta 1863, ko so ga ob nakupu Samassovih zvonov pretopili.

 Pomnik nadškofu Antonu Bonaventuri Jegliču pred cerkvijo. FOTO: Jožef Pavlič

Kot zanimivost naj omenimo, da so nekdanjo podružnično cerkev sv. Urha v Begunjah prekrili z opeko z gradu Kamen, ki so si jo ljudje podajali iz rok v roke. Ob prekritju strehe leta 2015 so ugotovili, da je bilo okrog 250 opek še izvirnih, starih dobrih 400 let!

Nadškof Zore je Begunjčane povabil, naj jim bo bogata dediščina, ki jim je bila izročena in zaupana, spodbuda za duhovni napredek, za zvesto in odgovorno krščansko življenje v sedanjosti in prihodnosti.

Župnik Ambrožič je ob vseh teh skrbno zbranih in v župnijskem listu objavljenih pomembnih zgodovinskih podatkih o župnijski cerkvi v Begunjah na začetku maše omenil, kar je za takšno cerkveno zgradbo bistveno: kako je bila stoletja kraj zbiranja in srečevanja vernikov, so v njej prejemali zakramente, dobivali duhovno moč za krščansko življenje. Spomnil je, da je tega dne, pri tej praznični maši, priložnost za zahvalo Bogu za te darove in vse milosti, ki so jih bili deležni begunjski župljani.

Nadškof Stanislav Zore je begunjske župljane povabil k zvestobi bogatim izročilom vernih prednikov pa tudi k sledenju sedanjih oznanjevalcev Božje besede. FOTO: Jožef Pavlič

Na njegove besede se je navezal tudi ljubljanski nadškof Stanislav Zore. Begunjčane je povabil, naj jim bo bogata dediščina, ki jim je bila izročena in zaupana, spodbuda za duhovni napredek, za zvesto in odgovorno krščansko življenje v sedanjosti in prihodnosti.

Naloga za sedanje oznanjevalce: naj tako oznanjajo Božjo besedo, da jo bodo razumeli vsi ljudje.

Ob godu slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda pa je prav, da razmislijo o svojem poslanstvu danes. Se vprašajo: ali razumemo jezik sedanjih oznanjevalcev? Sveta brata sta se za to potrudila, da ste se naučila jezika narodov, h katerim sta bila poslana, napisala cerkvene knjige v njihovem starocerkvenoslovanskem jeziku. To je tudi naloga za sedanje oznanjevalce; da naj tako oznanjajo Božjo besedo, da jo bodo razumeli vsi ljudje. Pa ne le to: da jo bodo sprejeli, bo postala njihova lastna, bodo iz nje živeli.

Pred pozdravom miru in sprave je nadškof Zore še posebej povabil k življenju v teh dveh dobrinah in vrednotah, pa tudi k resničnemu odpuščanju.

 Trije posebej zaslužni župljani so dobili nadškofijska priznanja. FOTO: Jožef Pavlič

Ob koncu maše je trem posebej zaslužnim župljanom vročil nadškofijska priznanja: Petru Arku za dolgoletno orglanje, Avgustu Bukovcu za 50-letno mežnarsko službo ter Petru Kolmanu za zelo zavzeto delovanje v župniji v gospodarskem svetu, ŽPS, branju beril in drugo.

 Jubilejno slovesnost so polepšale narodne noše. FOTO: Jožef Pavlič

Maši, ki so jo zelo povzdignili pritrkovalci, cerkveni pevci in narodne noše, je sledilo prijateljsko druženje pri župnišču, kjer so domače gospodinje obilno postregle z zelo okusnim pecivom, možje in fantje pa z osvežilno pijačo, za razvedrilo je igral Pihalni orkester Lesce.

Nato so vsi odšli na prireditveni prostor niže v vasi, kjer so si najprej ogledali slikovno in v besedi bogato razstavo o župnijski cerkvi sv. Urha, zatem pa uživali v bogatem kulturnem in razvedrilnem programu. Kot praznično dobroto so v znamenju godovnika sv. Urha pokusili Urhovo ribo oz. piščanca. Zelo pestremu dogajanju v Begunjah so prireditelji dodali tudi prodajo domačih obrtniških izdelkov, kar je tudi sodilo k »Urhovemu semnju«.

Ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore vodi somaševanje v župnijski cerkvi sv. Urha v Begunjah na Gorenjskem. FOTO: Jožef Pavlič

Še nekaj utrinkov s slovesnosti si lahko ogledate v fotogaleriji Bojana Verbiča.

1/19