Beletrina in Dostojevski. Temnejša je noč, svetlejše so zvezde
Beletrina in Dostojevski. Temnejša je noč, svetlejše so zvezde
Od 29. oktobra do 14. novembra je v prvem preddverju Cankarjevega doma na ogled razstava, ki obeležuje dve obletnici: četrt stoletja založbe Beletrine in 200. obletnico rojstva ruskega pisatelja F. M. Dostojevskega. Na razstavi je založba razstavila vseh 532 naslovov knjig, ki so v tem času izšle v zbirki Beletrina, razstavljenih pa je tudi 52 portretov Beletrininih avtorjev (od več kot 300, slovenskih in tujih, ki jih je Beletrina izdala knjige), v fotografski objektiv so jih ujeli Mankica Kranjec, Jože Suhadolnik, Joco Žnidaršič in drugi. Avtorji, pisatelji in pisateljice pa so za razstavo prispevali tudi osebne predmete, ki jih povezujejo s svojim pisanjem.
Razstava v prvem preddverju Cankarjevega doma obeležuje dve obletnici: četrt stoletja založbe Beletrine in 200. obletnico rojstva ruskega pisatelja F. M. Dostojevskega.
»Vse od začetka naše zgodbe stavimo na vrhunske knjižne naslove, pri čemer želimo biti in ostati oaza resnične duhovne svobode. Kakor v preteklosti se tudi danes ne obremenjujemo z ideološko, svetonazorsko, estetsko ali generacijsko pripadnostjo naših avtoric in avtorjev, pri čemer pa raznorodnost sama po sebi ni dovolj. Naše knjige morajo biti duhovno in estetsko vznemirljive, prinašati morajo nekaj več v deželo lepote in spoznanj,« je ob razstavi zapisal direktor Beletrine Mitja Čander.
FOTO: Tatjana Splichal
Ustvarjalnost Dostojevskega in njegov vpliv na svet
Poseben del razstave je posvečen pisatelju Dostojevskemu. Založba Beletrina je doslej izdala sedem prevodov njegovih del, za razstavo pa so izbrali citate iz njegovih knjig in razmišljanje o Dostojevskem prevajalcev in urednikov. Med drugim je prevajalka Urša Zabukovec zapisala: »Dostojevski sam je dokaz, da je njegovo razumevanje človeka, njegovih notranjih ustvarjalnih moči in vplivanja na svet še kako relevantno. S svojimi literarnimi deli je vplival in še danes vpliva na rusko in svetovno literaturo, filozofijo in kulturo na splošno, še vedno ga beremo, prevajamo, o njem pišemo, se pogovarjamo in prepiramo. To je še zlasti pomenljivo v času, ko je vse podvrženo pragmatiki, merjenju in učinkovitosti – a kdo lahko izmeri nekaj tako neizmernega, kot je vpliv, ki ga ima na svet ustvarjalnost Dostojevskega?«
Kdo lahko izmeri nekaj tako neizmernega, kot je vpliv, ki ga ima na svet ustvarjalnost Dostojevskega?
Razstava bo na ogled do 14. novembra. Vstop v Cankarjev dom je ob upoštevanju PCT brezplačen.
