Belgijski škof v pismu papežu: do leta 2028 želim posvetiti poročene moške
Belgijski škof v pismu papežu: do leta 2028 želim posvetiti poročene moške
S tem bi škof kršil veljavni Zakonik cerkvenega prava. »Vprašanje ni več, ali lahko Cerkev posvečuje poročene moške v duhovnike, ampak kdaj in kdo bo to storil,« je napisal škof in dodal, da se »vsaka zamuda zdi kot izgovor«.
Katere so izjeme v praksi poročenega duhovništva?
Bonny, ki vodi škofijo Antwerpen od leta 2009, je v pismu zapisal, da se vprašanje posvečevanja poročenih moških redno pojavlja v cerkvenih razpravah, tudi na nedavni vatikanski sinodi o sinodalnosti (2023–2024), poroča ETWN News. Čeprav je bila tema predmet razprave, niti pokojni papež Frančišek niti pripravljavci sklepnega dokumenta niso podprli posvečevanja poročenih moških, prav tako niso predlagali sprememb cerkvenega prava, ki bi to omogočile.
Po veljavnem Zakoniku cerkvenega prava so v latinskem obredu praviloma lahko posvečeni v duhovnike le neporočeni moški. Poročeni kandidati nad 35 let lahko – s soglasjem žene – postanejo stalni diakoni, ne pa duhovniki, razen v redkih izjemah, kot so spreobrnjeni duhovniki iz anglikanske ali drugih protestantskih skupnosti. Drugače pa Katoliške Cerkve vzhodnega obreda že dolgo poznajo prakso poročenega duhovništva.
Med verniki in pastoralnimi sodelavci velika podpora
Škof Bonny v svojem pismu poudarja, da med verniki in pastoralnimi sodelavci zaznava široko podporo tej ideji ter da vprašanje po njegovem mnenju ni več, ali bo Cerkev uvedla takšno prakso, temveč kdaj in na kakšen način. Ob tem opozarja tudi na pomanjkanje duhovnih poklicev ter na dejstvo, da številne škofije že sedaj zapolnjujejo pomanjkanje z duhovniki iz tujine, pri čemer Cerkev v Belgiji že sodeluje z več poročenimi katoliškimi duhovniki – duhovniki vzhodnega obreda in spreobrnjenci, ki spadajo v omenjene izjeme.
Svojo pobudo utemeljuje tudi z vidiki duhovniškega življenja, vključno z vprašanji psihosocialnega zdravja. Poudaril je tudi, da vprašanje spolne zlorabe še vedno predstavlja veliko breme in da so »klerikalne subkulture in življenjski slogi že dosegli svoj vrhunec«.
Potencialni duhovniki v belgijskih župnijah
Obrazložil je: »Ko obiščem župnije ali pastoralne enote, redno srečujem ljudi, ki bi jih skupnost imela za dobrega duhovnika. Tako kot sam poznam več sodelavcev, ki bi bili zelo primerni kot kandidati za posvečenje.«
Odločitev o tem bo morala pripadati Svetemu sedežu, saj gre za vprašanje, ki spada v papeževo pristojnost. Šele prihodnji razvoj dogodkov bo razkril, ali bo pobuda belgijskega škofa ostala zgolj tema za razpravo.
