Papež Benedikt XVI. je namreč takrat objavil apostolsko konstitucijo 'Anglicanorum Coetibus', s katero je določil merila, ki anglikanskim vernikom, željnim prestopa v Katoliško Cerkev, omogočajo ohranitev določenih lastnih izročil. Objava dokumenta je opazno pospešila že prej navzoče težnje k spreobrnjenju, poroča avstrijski Kathpress. Nedavna raziskava Združenja sv. Barnabe in Marijine katoliške univerze v Twickenhamu kaže, da te težnje veljajo tudi za anglikanske duhovnike: nekdanji anglikanci danes predstavljajo kar tretjino vseh katoliških duhovnikov v Veliki Britaniji, večina izmed njih pa je poročenih in ima otroke.

Nekdanji anglikanci danes predstavljajo kar tretjino vseh katoliških duhovnikov v Veliki Britaniji, večina izmed njih pa je poročenih in ima otroke. FOTO: FB/Diocese of Durham (fotografija je ilustrativna)

Natančnejši podatki kažejo, da je bilo v letih med 1992 in 2024 v Katoliški Cerkvi v Angliji posvečenih 522 anglikanskih duhovnikov, kar po navedbah poročila predstavlja 35 odstotkov vseh posvečenj Škofovske konference Anglije in Walesa. V skladu z odlokom osebnega ordinariata Naše Gospe iz Walsinghama, ki ga je po objavi omenjene konstitucije ustanovil papež Benedikt XVI., lahko anglikanski duhovniki, ki so se vrnili v občestvo z Rimom, ohranijo določena liturgična izročila, vključno z obhajanjem maše ad orientem v stari angleščini. Tudi če so že poročeni, lahko po dveh letih dodatnega usposabljanja prejmejo duhovniško posvečenje v Katoliški Cerkvi.

Preberite tudi: Anglikanski duhovniki, ki odhajajo med katoličane

Nekdanji anglikanci nepogrešljiv del katoliških duhovnikov v Angliji

Raziskava je zabeležila dva pomembna porasta pri spreobrnjenjih: leta 1994 po odločitvi generalne anglikanske sinode, da dovoli duhovniško posvečevanje žensk, in v letih 2010–2011 po obisku papeža Benedikta XVI. v Veliki Britaniji ter ustanovitvi osebnega ordinariata. Prestopi anglikanskih duhovnikov v katolištvo od leta 2015 ne kažejo znamenj upadanja. V povprečju 20 odstotkov duhovniških posvečenj na leto zdaj prejmejo nekdanji anglikanci.

Sožitje celibatnih in poročenih duhovnikov ustvarja edinstveno dinamiko med duhovščino na Otoku.

Poročilo tudi navaja, še poroča Kathpress, da so nekdanji anglikanci postali nepogrešljiv del katoliških duhovnikov v Angliji. Na nekaterih območjih celo predstavljajo večino, z izjemo indijskih in afriških duhovnikov. Sožitje celibatnih in poročenih duhovnikov ustvarja edinstveno dinamiko med tamkajšnjo duhovščino, kažejo izsledki raziskave. Razmere na Otoku veljajo za nekakšen »poligon« glede vprašanja posvečevanja poročenih moških.

Kljub temu pa med anglikanskimi duhovniki še vedno obstajajo številni zadržki: mnoge od prestopa v Katoliško Cerkev odvrača njihov položaj znotraj anglikanske skupnosti, finančne omejitve, izguba stanovanja, plače in pokojninskih pravic ter negotovost glede odobritve posvečenja iz Rima. Poročilo namreč tudi navaja, da so nekateri duhovniki po prestopu v Katoliško Cerkev primorani sprejeti zaposlitve s krajšim delovnim časom, da materialno poskrbijo za svoje družine.