Košarica Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Benedikt XVI. tesno povezan s Cerkvijo na Slovenskem

Za vas piše:
Darja Ovsenik
Objava: 01. 03. 2013 / 12:00
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 6 minut
Nazadnje Posodobljeno: 30.01.2018 / 17:11
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Benedikt XVI. tesno povezan s Cerkvijo na Slovenskem

Včeraj so dr. France M. Dolinar, dr. Andrej Štrukelj in dr. Andrej Saje na novinarski konferenci predstavili zanimivo zgodovino papeštva, pomen Benedikta XVI. za Cerkev na Slovenskem in kot prihodnjega cerkvenega učitelja ter seznanili z novostmi v samih volitvah novega papeža.

Včeraj so dr. France M. Dolinar, dr. Andrej Štrukelj in dr. Andrej Saje na novinarski konferenci predstavili zanimivo zgodovino papeštva, pomen Benedikta XVI. za Cerkev na Slovenskem in kot prihodnjega cerkvenega učitelja ter seznanili z novostmi v samih volitvah novega papeža.

Cerkveni zgodovinar dr. France M. Dolinar je najprej predstavil zgodovinski vidik papeštva. Vse od antike, ko so ga javno (kar z aklamacijo) volili tako duhovniki kot pri volitvah navzoči verniki do počasnega, a vztrajnega vmešavanja svetne oblasti, ki je tako želela usmerjati papeško politiko, kar je med kardinale vnašalo zmedo in negotovost, hkrati pa do nerazumno dolgih obdobij izpraznjenega Svetega sedeža (t. i. sedis vakanca). Sčasoma so ga lahko volili le kleriki, kasneje kardinali. Pravila, ki večinoma veljajo še danes, je postavil papež Gregor X. na II. lyonskem koncilu leta 1274 (npr. da v kuriji navzoči kardinali na odsotne čakajo največ 10 dni po papeževi smrti in da je vsak stik z zunanjim svetom v tem času prepovedan).

Tudi tri leta za dogovor o papežu

Zanimiva je bila najdaljša, kar tri leta trajajoča sedis vakanca po smrti papeža Klemena IV., ki so jo pomagali končati kar meščani Viterba (kjer je potekal konklave), saj so kardinalom najprej zmanjšali obroke hrane, na koncu so pristali le še ob kruhu in vodi, ker pa tudi to ni pomagalo, so odkrili streho na palači, da je na kardinale sijalo žgoče sonce. Papeža jim je ob takih "delovnih pogojih" vendarle uspelo izvoliti.

Kar nekaj časa papež tudi ni bil stacioniran v Rimu: papež Klemen XI. se je po nekajmesečnem potovanju po Franciji leta 1305 ustalil v Avignonu, v Rim se je po 71 letih vrnil papež Gregor XI., vendar pa se francoska svojeglavost tudi po naslednjem papežu ni vdala, zato so leta 1409 v Avignonu postavili svojega protipapeža. Ker so hoteli položaj rešiti, so se na koncilu v Pisi kardinali odločili odstaviti oba (rimskega in avignonskega) papeža in postavili novega. Ker pa prejšnjatega konciloa nista priznala, so do leta 1417 vladali kar trije papeži.

O zunanjosti papeža

Posebno papeško pokrivalo je izpričano v 4. stoletju. Z enojno krono je bil kronan papež Nikolaj I. v 9. stoletju, v 13. so ji dodali še eno, v 14. pa tudi tretjo (tiara) kot simbol trojne papeške oblasti (učiteljske, pastirske, duhovniške). Leta 1978 je kronanje s tiaro prvi odklonil papež Janez Pavel I., papež Benedikt XVI. pa jo je tudi odstranil iz papeškega grba.

Črn ali bel dim?

Prvič so volilne lističe uporabili v 15. stoletju. Te so po izvolitvi papeža Gregorja XII. zažgali. Od leta 1903 je v obveščanje o (ne)izvolitvi vključena tudi množica zbranih na trgu sv. Petra v Rimu – črn dim, ki so ga sprva ustvarili tako, da so lističem dodali mokro slamo (kasneje pa kemično sredstvo), pomeni, da papeža še niso izvolili, bel dim in sočasno zvonjenje zvonov sikstinske kapele pa, da je izvoljen novega papeža uspela.

Benedikt XVI. v slovenski Cerkvi uvedel kar nekaj sprememb

Papež Benedikt XVI. je v Cerkvi na Slovenskem imenoval štiri nove škofe (Antona Jamnika, Marjana Turnška, Petra Štumpfa in Stanislava Lipovška), jih šest imenoval za ordinarije, podelil palije kot znamenje metropolitove oblasti štirim škofom in za kardinala leta 2006 imenoval Franca Rodeta. Cerkveno upravo je spremenil istega leta, in sicer v ljubljanski metropoliji sufragano Koper in novoustanovljeno škofijo Novo mesto ter v mariborski sufragano novoustanovljeni škofiji v Celju in Murski Soboti. Za blažene je razglasil tri Slovence: leta 2010 Alojzija Grozdeta in leto kasneje s. Marijo Krizino Bojanc ter s. Marijo Antonijo Fabijan v Sarajevu. Istega leta je imenoval tudi apostolskega nuncija v Sloveniji Juliusza Janusza.

Benedikt XVI. še zdaleč ni bil prvi papež v odstopu

S svojo odpovedjo službi rimskega škofa je (po zgodovinskih virih) Benedikt XVI. postal osmi (in ne drugi papež, kot večkrat zasledimo v medijih) papež v zgodovini Cerkve , ki se je umaknil z apostolskega sedeža (odpovedi je bilo verjetno še več, a niso zgodovinsko izpričane).

Največji mislec sedanjega časa

Profesor na teološki fakulteti in prevajalec papeževih del dr. Anton Štrukelj se je v svojem nagovoru najprej spominjal odhajajočega papeža še iz časov, ko je bil ta kardinal: predvsem mu je v spominu ostal kot preprost in zelo dostopen človek (»kot bi že kdaj skupaj preživljala počitnice«), ki je tudi izjemno razločno bral slovensko. Nato je papeževo delo ovrednotil z besedami, da je »bil zagotovo mojster besede« in velja za največjega misleca sedanjega časa, ki zelo dobro »razlikuje pleve od zrna«. Odlikuje ga izredna humanistična, filozofska in teološka izobrazba. Do danes seznam njegovih del obsega 444 strani prevodov v 30 jezikov, napisal je 135 knjig, 1375 razprav in člankov, njegovo dejavnost pa zagotovo izpričujejo tudi v 16 zvezkih zbrani spisi. Papeža Štrukelj uvršča tudi med klasike katoliške teologije, ki je predvsem s knjigami o Jezusu iz Nazareta (izšle pri založbi Družina) položil nove temelje razlaganju Svetega pisma. Kljub temu ga je označil kot enega izmed zelo majhne množice tistih, ki »boleče čutijo dramo Cerkve«.

O volitvah novega papeža

Generalni tajnik in tiskovni predstavnik SŠK ter cerkveni pravnik dr. Andrej Saje je predstavil volitve novega papeža, ki se bodo kmalu zgodile in jih določa apostolska konstitucija Universi Dominici Gregis. Tej je papež Benedikt XVI. dodal še dva nova dokumenta, in sicer leta 2005 motu proprio, s katerim je uvedel spremembo, da sta za izvolitev papeža potrebni dve tretjini glasov (ne le absolutna večina, torej 50 % plus en glas), ter v teh dneh izdani motu proprio, ki določa, da so volitve papeža kardinalska dolžnost (razen izrecnih razlogov se jim kardinali ne morejo odreči). Uvedel je tudi sodelovanje liturgičnih sodelavcev pri poteku samih volitev.


Izjava dr. Antona Štruklja o v slovenščino prevedenih papeževih delih in osebnih spominih na srečevanje z njim.
http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/all/E8A2F12D30E55982C1257B2100417AAA

Izjava dr. Franceta M. Dolinarja o povezanosti Benedikta XVI. s Cerkvijo na Slovenskem.
http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/all/E8A2F12D30E55982C1257B2100417AAA




Foto: Ivo Žajdela

Nalaganje
Nazaj na vrh