V urejenosti stvarstva lahko človek po besedah papeža Benedikta XVI. prepozna Božji rokopis. Sveto pismo ni učbenik za naravoslovje, pač pa prinaša odgovore na vprašanja o temeljih sveta in človekovega obstoja, je sveti oče pojasnil v nagovoru med včerajšnjo splošno avdienco v Vatikanu. Dokazuje nam, da 'izvor in bistvo vseh stvari ni nekaj nerazumnega, nesvobodnega, pač pa svoboda, ki je dobra, ki je spoznanje in razum, ki je ljubezen'.

Človek, ki veruje, lahko v naravi prebira Božji rokopis, potrebuje pa tudi Božje razodetje, da pravilno razume edinstvenost Stvarnika, je poudaril papež v svoji katehezi o izpovedi vere. Resnica in resničnost človeškega življenja 'nista nastala po naključju ali iz nuje, ne iz nerazumnosti ali nesvobode, pač pa iz razuma in svobode'. To je dejanska izpoved stvarjenjskega poročila. »Svet premore red, ki izhaja iz duha Stvarnika. In obstaja bitje, ki tega duha odseva: človek.« Ta človek ni osamljen, ampak živi v odnosu z drugimi. Ta povezanost z drugim ne pomeni odvisnosti ali omejevanja, če izhaja iz ljubezni, ampak prinaša obogatitev.

V to dobro stvarstvo preko greha vstopa tudi zlo, je nadaljeval papež. Bog je bil dovolj pogumen, da je ustvaril svobodo in jo tudi upošteva. Človek pa je podlegel skušnjavi, 'da Boga ne vidi več kot zagotovila za svojo svobodo, ampak kot omejevanje svoje svobode, zato ga zavrača in se zanaša sam nase.' Te motnje osnovne povezanosti človek ni mogel popraviti sam; na svet je moral priti Jezus Kristus, da je ponovno povezal Boga in človeka.

Foto: splet