Mejni grof, mirovni poslanec, blaženi

Atributi: vojna oprava, prapor s križem, badenski grb

Zavetnik: Dežele in mesta Baden, nadškofije Freiburg, Moncalierija, zavetnik in vzornik mladine in mož.

Potem, ko je Bernard kot mejni grof nekaj časa vladal v svoji deželi, se je kot cesarjev odposlanec odpravil na nehvaležno pot klicanja na križarski pohod v Sveto deželo, saj so križarski pohodi prišli iz navade in je bila viteška miselnost že v zatonu. Na enem takih potovanj se je okužil in umrl. Po prvi svetovni vojni so ga postavili za zgled viteškega človeka, ki se ni zapiral pred svetom, pač pa prevzemal nase velika in pomembna bremena s krščansko odgovornostjo. Za zgled ga je vzela zlasti katoliška mladina. Na pobudo freiburškega nadškofa se je leta 1958 začel tudi uradni postopek za njegovo kanonizacijo.

Ime: Izhaja iz nemškega Bernhard, ki je zloženka iz starovisokonemških besed bero, bern »medved« in hart »močan, drzen«.

Rodil se je leta 1428 ali 1429 v gradu Hohenbaden pri Baden-Badnu v Nemčiji, umrl pa 15. julija 1458 v Moncalieriju blizu Turina v Italiji.

Družina: Bil je drugi sin mejnega grofa Jakoba Badenskega in princese Katarine Lotarinške.

Dinastija: Hiša Zähringen, ki ji je pripadal, je vladala mejni grofiji Baden-Baden od leta 1112 pa vse do propada monarhije leta 1918.

Sodobniki: Enej Silvij Piccolomini, poznejši papež Pij II., milanski vojvoda Francesco Sforza, sv. Janez Kapistran, cesar Friderik III.

Služba: Po očetovi smrti je prevzel severni del mejne grofije, kmalu pa vstopil v službo k cesarju ter mu pomagal pri raznih kočljivih zadevah, nazadnje kot poslanec, da bi pridobil evropske dvore in mesta za križarski pohod.

Kreposti: Bil je človek, ki se je prostovoljno odrekel sijaju in bogastvu, saj ga je kar dve tretjini razdal revežem in Cerkvi; velik asket in spokornik. Vsak dan se je spovedal, pod dvorno obleko je nosil spokorno srajco in vsak dan molil marijanski oficij.

Upodobitve: Največkrat ga upodabljajo kot viteza v bojni opravi, običajno s praporjem, na katerem sta križ in badenski grb.

Grob: Pokopan je pod velikim oltarjem v mestni cerkvi Santa Maria della Scala. Že na dan pogreba so se godila čudežna ozdravljenja na njegovo priprošnjo.

Beatifikacija: Za blaženega ga je 16. septembra 1769 razglasil papež Klemen XIV., postopek razglasitve za svetnika pa še teče.

Goduje: 15. julija, ponekod tudi 24. julija.