Sprožila se je dolga molitvena veriga znanih in neznanih ljudi, bile so darovane svete maše. Dovolili so nam, da je lahko bil Izak dan pred pogrebom pripeljan v domačo hišo, da smo lahko bili ob njem še zadnjo noč.

Od njega so se poslovili številni od blizu in daleč, za nekatere nismo niti vedeli, da jih je dosegla ta žalostna vest. Namenili so nam besede sočutja in tolažbe, nam ponudili pomoč. Med drugimi Izakovi sošolci in razredničarka ter drugi učitelji, učenci in delavci Osnovne šole Col, učiteljici in vodja Čipkarske šole Idrija, rokometaši Rokometnega kluba Col, gasilci.

Pri pogrebni maši v četrtek, 3. julija, so sodelovali domači župnik g. Peter Černigoj, g. Andrej Vovk in g. Milan Pregelj, strežniki, bralki, gasilci, pevci mešanega cerkvenega pevskega zbora, Razpotja in priložnosti pevski zborček, ki je zapel eno Izakovih najljubših pesmi: Pridi Sveti Duh, pridi luč srca, v Sinovi ljubezni vžgi duha, ti nas osvobajaš vseh strahov, podeli Cerkvi svojih darov …

Hvala vsem!

Našega dragega Izaka pogrešamo na vsakem koraku in se hkrati spominjamo, kako se je iskreno veselil vsakega novega dne. Tudi zaradi njega še vedno vidimo, da je okoli nas veliko lepih stvari in dobrih ljudi.

Verujemo, da je Izak sedaj pri Jezusu, vendar malo dvomimo, da čisto zares počiva, zdi se nam, da se druži z novimi prijatelji in išče nove priložnosti za ustvarjanje …

mama Anita, tata Janez, brat Jure, sestri Ajda in Vita