V počastitev okrogle obletnice smrti dr. Jožeta Pučnika (1932–2003) pripravljajo v Slovenski demokratski stranki (SDS) danes, v sredo, 11. januarja 2023, od 15. ure dalje na ljubljanskem Trgu republike slavnostno obeležitev spomina na življenje in zapuščino očeta slovenskega naroda. Na prireditvi bosta spregovorila Janez Janša in Lojze Peterle.

SAZU pa danes, v sredo, 11. Januarja 2023, ob 11. uri vabi v akademijsko dvorano na predavanje akademika dr. Janka Kosa “Dr. Jože Pučnik – politika, filozofija in znanost”. Predavanje bo posvečeno 20-letnici Pučnikove smrti.

»Oče slovenske države«

Pri Pučniku gre za vsebino, za stvar, kot bi rekel Jančar. Njegova najbolj izstopajoča osebnostna lastnost je bila resnicoljubnost: ni se pretvarjal, ni maral ljudi, ki lažejo. Zato morda v politiki ni imel veliko prijateljev.

V antropološkem smislu se je Pučnik čutil kot sestavni del naše kulture in religije. FOTO: arhiv Družine 

Demokrat s srcem 

V arhivu smo poiskali pogovor z dr. Andrejo Valič Zver, ki smo ga v Družini objavili v sredini marca 2020. O Pučniku pravi naslednje: »Bil je demokrat, s srcem, vednostjo in izkušnjo. Izjemen je bil pri napovedovanju dogodkov. Prav zaradi tega, ne le zato, ker je bil karizmatičen, so ga spoštovali tudi nasprotniki. V prvi vrsti je hotel popravljati krivice, skrbeti za ljudi, ki si sami ne morejo pomagati«.

Jugoslavije ni več, zdaj gre za Slovenijo. (dr. Jože Pučnik) 

Hitre odločitve so mu bile naklonjene 

Pučnik je imel poseben dar, da se je pravilno odločal v danem trenutku. To nam je še posebej prišlo prav v času osamosvajanja. Mnogi ga pogosto označujejo kot hladnega racionalista.

Za Cerkev je posredno ali neposredno naredil več kot večina njegovih kritikov, ki poudarjajo, da naj bi bil le ateist. Tako vsestranski je bil Pučnik. Ni bil le zraven, temveč je soustvarjal ključne odločitve za samostojnost Slovenije. 

Zaradi svoje prodornosti obtičal v zaporu 

Znano je, da je že v najstniških letih prišel v spor s komunističnim režimom. Nato je kot nadobudni in rahlo naivni mladenič skušal izboljšati oblast skozi delovanje v danih strukturah. Za več let so ga komunisti zaprli, dve leti celo v samico. Naposled je moral zapustiti družino in domovino, saj mu je tajna politična policija pojasnila, da dela zanj v Sloveniji ne bo.

V Evropi, v svobodnem svetu, je zaživel na novo, še enkrat diplomiral in naredil znanstveno kariero. Ko so razmere za demokratizacijo konec 80. let dozorevale, se je vrnil v domovino, združil opozicijo in jo popeljal do prvenstva na prvih povojnih demokratičnih volitvah.

Jože Pučnik kot zapornik komunističnega režima. FOTO: arhiv Družine 

Poimenovanja po Pučniku v Sloveniji 

Tako kot za mnoge druge velike ljudi je tudi za Pučnika veljalo, da se mu je namenilo ustrezno mesto. V Sloveniji je bil ustanovljen istoimenski inštitut, SDS je poimenovala celo svoj sedež v Hišo Jožeta Pučnika, še prej je vlada, ki jo je vodil Janez Janša, njegovo ime nadela osrednjemu letališču v državi.

V Evropskem parlamentu so marca leta 2018 po dr. Jožetu Pučniku poimenovali eno od konferenčnih dvoran. Na simbolni ravni se je tako pridružil mnogim velikanom evropske politike. Odločitev predsedstva Evropskega parlamenta predstavlja tudi veliko čast za Slovenijo.

Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana. FOTO: Wikipedija 

Po njem je med drugim poimenovano letališče in dvorana v predsedniški palači. Na lokalni ravni Pučnikovo ime nosi nekaj ulic, trgov, parkov in osnovna šola v Slovenski Bistrici.

Kako Pučnika približati mlajši generaciji? 

Za prepoznavnost in obstoj tako velikega imena je treba mlajši generaciji redno prikazovati domači prostor kot dom. S tem se izboljšuje kulturna krajina širom domovine. Ključno je, da se ga prikazuje, omenja in predstavlja v šolah, na prireditvah, kulturnih dogodkih, predvsem pa, da se od njega vsi učimo.