To čustvo je skozi celotno zgodovinsko vertikalo krojilo marsikatero usodo: bilo je razlog za srečo in nesrečo, veselje in žalost, mir in vojno, duhovno umirjenost in norost ...

Pesnica ne prisega na kompromis s sočasno pesniško prakso

Pesnica ne prisega na kompromis s sočasno pesniško prakso, temveč plete retrogradne vezi s poetiko intimizma.

V spremni besedi je urednik Jernej Kusterle zapisal, da je pesniška zbirka Ljubeznitve kontroverzna v smislu, da se pesničin genij skozi lirski subjekt ne ozira na tendenčnost najnovejše slovenske poezije.

»V tem smislu deluje kot theatrum anatomicum: branje pesmi vzbuja občutek, da je pred bralcem razgrnjeno še utripajoče srce s poudarjenim reliefom, ki življenje predstavlja kot zgodbo intimnih prehodov med jaz in midva.

V njej pesniški jezik ni obremenjen z vulgarizacijo izraza in avantgardnim odmikanjem od tradicije, kot se to (pre)pogosto dogaja pri mlajših avtorjih, ampak se vrača k prvinski govorici pesništva.«

Priljubljena in večkrat nagrajena avtorica poezije in proze

Bina Štampe Žmavc (1951, Celje), slovenska pisateljica, pesnica, prevajalka in režiserka, je študirala primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Kot absolventka se je zaposlila v šolstvu in poučevala pet let.

Ukvarjala se je z glasbo in gledališčem. Trinajst let je vodila otroško improvizacijsko gledališče v Eksperimentalnem gledališču Celje, kjer je bila režiserka, dramaturginja in avtorica tekstov.

Je članica uredništva revije Poetikon. Danes jo uvrščamo med klasike slovenske mladinske književnosti. Živi in ustvarja v Celju. Piše pesmi, prozo in dramska besedila.

Priljubljena in večkrat nagrajena avtorica poezije in proze za otroke in odrasle s Celjsko Mohorjevo družbo sodeluje že od leta 1992, ko je pri založbi objavila pravljico Popravljalnica sanj.

Sledile so otroška slikanica Duhec Motimir (2002), knjiga poezij Živa hiša (2004), pesniški zbirki Snežroža (2006) in Vaze (2008) ter otroški slikanici Kino z muco Ino (2020) in Mižekmiž, mornar sveta (2022).

Danica Križanič Müller: Moje neminljivo

Pesniška zbirka Danice Križanič Müller Moje neminljivo (Celjska Mohorjeva družba) predstavlja avtoričin izbor pesmi, med katerimi jih nekaj najdemo že v predhodnih zbirkah, spet druge pa so na tem mestu objavljene prvič.

Zbirka je zanimiv projekt, ki temelji na združitvi že in še ne objavljenih pesmi ter poezije in likovne umetnosti. Ko primemo knjigo v roke, se zdi, kakor da smo vstopili v prostor nadčasja, v katerem se pred bralcem pojavijo spiritualne podobe preteklih, polpreteklih, sedanjih in prihodnjih srečanj med človekom in duhom/dušo.

S slikami akademske slikarke Marte Jakopič Kunaver

Prepletanje časovno-krajevnih dimenzij je fokusirano v tri razdelke: Ko ... nam po žilah kroži večnost, Bližina se več ne stopnjuje in Moje neminljivo. V njih se avtoričin pesniški jezik skozi pesmi razvija, prenavlja ter dobiva specifično podobo, ki se subtilno prilagaja posameznim trenutkom.

Je živ organizem, ki črpa iz in raste v okolje. Njegova najbolj očitna specifika je prehod iz pravopisne norme v izpust medstavčnih interpunkcijskih znamenj.

Posebno odliko dajejo knjigi še slike akademske slikarke Marte Jakopič Kunaver, s katerimi so opremljeni tako razdelki posameznih pesemskih sklopov kakor tudi naslovnica.

Danica Križanič Müller. VIR: Celjska Mohorjeva

Dijakom je pomagala vstopiti v svet literature

Danica Križanič Müller (1950) je diplomirala iz slovenistike in anglistike, nato pa se je kot profesorica slovenščine zaposlila na II. gimnaziji v Mariboru, kjer je med drugim vodila krožek kreativnega pisanja in dijakom pomagala vstopiti v svet literature.

Doslej je objavila štiri pesniške zbirke: Topli skriti veter (1991), Doseganje glasu (2001), Odprta praznina (2009) in Na predvečer spremembe (2015).

Za pesniško zbirko Odprta praznina so jo leta 2009 nominirali za Jenkovo nagrado, leta 2010 pa je zanjo prejela Glazerjevo listino mesta Maribor.