Sveti papež Pavel VI. je Marijo 21. novembra 1964 ob sklepu 3. zasedanja II. vatikanskega cerkvenega zbora razglasil za »Mater Cerkve, to je vsega krščanskega ljudstva, vernikov in pastirjev, ki jo kličejo za preljubo Mater,« in pozneje vzklik »Mati Cerkve« dodal tudi v Marijine litanije.

Z različnih delov sveta so prosili, da bi smeli Marijo kot Mater Cerkve častiti tudi v bogoslužju in leta 1974 so bile odobrene posebne mašne molitve. Tudi v lavretanske litanije je bil vstavljen vzklik »Mati Cerkve, prosi za nas«.

Zakaj na ta dan?

Marija je po Jezusovem vnebohodu z apostoli in ženami molila v dvorani zadnje večerje in prosila za dar Svetega Duha. Tako je postala mati prve krščanske skupnosti in pozneje Mati Cerkve, ki se je oblikovala na binkoštni praznik.

Slovenski škofje so po zgledu drugih škofij prosili za dovoljenje, da bi spominski dan Marije, Matere Cerkve, smeli obhajati na ponedeljek po binkoštih. Ponekod so bili ta dan ljudje še prosti dela, ker so bili navajeni praznovati binkoštno osmino. V slovenskem bogoslužnem koledarju je ta dan od leta 1980 praznik. Mašne molitve pa so še obogatili v posebnem Marijinem misalu (Rim 1987), ki vsebuje kar tri mašne obrazce za cerkve, kjer Marijo hočejo še posebej častiti kot »Podobo in Mater Cerkve«.