Zapri
Iskanje

»Biti v središču, ne na robu«

Za vas piše:
T. M.
Objava: 13. 12. 2021 / 15:23
Oznake: Družba, Slovenija, Svet
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 13.12.2021 / 15:26
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

»Biti v središču, ne na robu«

»Biti v središču, ne na robu«
»Kaj potrebujejo ljudje, ki sta jih zaznamovala dolgotrajna brezposelnost in težki življenjski pogoji?« FOTO: Pexels.
Tri slovenske in dve avstrijski humanitarni organizaciji Karitas zaključujejo tri leta in pol dolg evropsko sofinanciran čezmejni projekt Involved, s katerim so razvijali nove oblike pomoči za težje zaposljive pri njihovem vključevanju v družbo.

Na današnji novinarski konferenci so sodelovali Ernst Sandriesser, direktor Caritas Kärnten, Petra Prattes, namestnica direktorja Caritas Graz-Seckau, Peter Tomažič, generalni tajnik Slovenske karitas, Božidar Bračun, generalni tajnik Nadškofijske karitas Maribor, Christina Staubmann, MBA, projektni vodja Caritas Kärnten in Bernhard Sundl, projektni vodja Caritas Graz-Seckau. 

Okoli 750.000 evrov vreden projekt, ki ga je sofinanciral Evropski sklad za regionalni razvoj, so Slovenska karitas, Nadškofijska karitas Maribor, Škofijska karitas Celje, Karitas škofije Gradec – Seckau in Koroška karitas, začele jeseni 2018. Idejo zanj so dobili ob obisku na Dunaju, ko so se seznanjali z njihovimi praksami pri reševanje migrantske problematike.

Aktivnosti nameravajo nadaljevati in razširiti tudi po zaključku projekta.

Kot je povedala projektna vodja celovške Karitas, sicer vodilnega partnerja projekta, Christina Staubmann, so se v sklopu projektnih aktivnosti ukvarjali z iskanjem odgovorov, kaj potrebujejo ljudje, ki so dolgotrajno nezaposleni in so se zato znašli v zahtevnih življenjskih razmerah. 

Za čezmejno obliko projekta so odločili, ker delo, nezaposlenost in posledična revščina ter psihične težave ne poznajo meja. Osredotočili so se na dolgotrajno brezposelne odvisnike, brezdomce, ljudje s težavami v duševnem zdravju in ženske, ki so utrpele izkušnjo nasilja.

Številne izkušnje in inovativni ukrepi 

Po dobrih treh letih so si nabrali številne izkušnje ter vzpostavili inovativne ukrepe. Med drugim so opravili znanstveno študijo, s katero so ugotavljali potrebe teh skupin. Pri tem se je pokazala potreba po novih oblikah zaposlovanja, primernih za njih. V pet pilotnih projektov so vključili več kot 80 ljudi.

Po besedah generalnega tajnika Slovenske karitas Petra Tomažiča se pri svojem delu vselej trudijo narediti kaj več od razdeljevanja humanitarnih paketov in denarnih pomoči, saj njihovi prostovoljci in strokovni sodelavci ljudi, ki so potrebni pomoči, spodbujajo k delu in samostojnosti. Pri tem jim marsikdaj zmanjka moči in kadrov, zato so bili projekta zelo veseli.

»Ne glede na to, kaj se dogaja na trgu dela, vselej ostaja skupina ljudi, ki prihaja k nam. Imamo različne izkušnje iz preteklosti, od finančne krize, ko so bile številke zelo visoke, pa do danes, ko beležimo zelo nizko stopnjo nezaposlenosti, a vselej ostajajo dolgotrajno brezposelni, ki trga dela ne zmorejo iz različnih razlogov,« je dejal Peter Tomažič.

Zaključke ugotovitev so zbrali tudi v katalogu priporočenih ukrepov, v sklopu projekta pa govorili tudi o dobrih praksah, kakršna je v Sloveniji izkušnja z javnimi deli.

Na slovenski strani so se po besedah generalnega tajnika Nadškofijske karitas Maribor Božidarja Bračuna spoznavali z avstrijsko izkušnjo sekundarnega trga, pri izvajanju pilotnega ukrepa pa so potrdili tezo, da preko osebnega spremljanja in vključevanja dolgotrajno brezposelnih v prostovoljstvo ti pridobijo nova znanja in kompetence, izboljša se njihova samopodoba ter razširi socialna mreža.

Kot je še dodal Bračun, želijo aktivnosti nadaljevati in razširiti tudi po zaključku projekta, saj je ta izpolnil pričakovanja glede osveščanja tako širše zainteresirane javnosti kot tudi pristojnih institucij glede situacije oseb, ki jih ogroža dolgotrajna brezposelnost in imajo še pridružene težave.


Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh