Anna je že od rojstva povsem gluha. Kljub temu neskončno ljubi svoje življenje. Da se je rodila drugačna, pa nikakor ne moreta sprejeti njena starša. Tega se še posebej zave, ko ugotovi, da bi lahko odraščala z bratcem, a ga je mama splavila. Zakaj? Ker je prenatalna diagnoza pokazala, da bi bil gluh tudi on. Bil je, z grenkobo zapiše Anna, »blago z napako«.

Pred kratkim smo za otroke kupovali novo kitaro. V izbor se je vmešal izdelek, za katerega je bilo navedeno, da ima poškodovano embalažo. Ker gre za razmeroma občutljiv instrument, bi lahko bil posledično poškodovan tudi ta. Vseeno smo ga naročili. Blago »z napako« je prispelo brezhibno.

Zgodbi na prvi pogled nista povezani. Pa vendar, kolikokrat se je že diagnoza nepravilnosti pri dojenčku v maternici izkazala za napačno. Morda bi se tudi v primeru Anninega bratca. In tudi če se ne bi – zakaj njegova drugačnost ne bi bila vredna življenja? Navsezadnje tudi poznejše življenje lahko prinese kakšne »napake«. Te pa se, kot pričajo mno...