Župnija sv. Jožefa na Viru pri Domžalah je še zelo mlada, saj je bila po odločitvi tedanjega ljubljanskega nadškofa dr. Franca Rodeta uradno ustanovljena in razglašena 28. junija 1998. Odločitev za novo župnijo je dozorela na podlagi spoznanja, da sta Vir in Količevo tako velika kraja, da bi lahko postala samostojna župnija.

Kot lahko preberemo na spletni strani župnije Vir, sta v zadnjih 30 letih iz sorazmerno majhnih vasi Vir in Količevo, ki so nekoč štele kakšnih 500 duš, nastali pravi naselji, ki trenutno štejeta nad 3.400 prebivalcev. Župnijska cerkev v Dobu je tako postala zlasti ob praznikih premajhna. Mnogi verniki so se zato usmerjali v druga župnijska središča, mnogi pa so tudi opuščali nedeljsko sveto mašo in prakso krščanskega življenja. Ker sta naselji Vir in Količevo zaradi izredno prometne ceste Ljubljana-Celje skoraj odrezani od župnijskega središča v Dobu, so verniki iskali varnejše poti za udeležbo pri svetem bogoslužju, verouku in drugih verskih dejavnosti ter zato odhajali v Jarše, Domžale in Radomlje. Le del vernikov je kljub neugodnim cestnim razmeram še naprej prihajal v župnijsko cerkev v Dobu. Za ustanovitev nove župnije je bilo torej več kot dovolj razlogov. Julija 1997 so vzeli v najem prazno hišo v samem središču Vira in v njej uredili stanovanje za duhovnika, na njenem vrtu pa avgusta istega leta postavili začasno leseno kapelo. Takratni nadškof dr. Franc Rode je na veliki šmaren leta 1997 posvetil oltar dvanajsterim apostolom in blagoslovil kapelo, ki je bila razglašena kot začasna župnijska cerkev.

Logično nadaljevanje prvih korakov nove župnije je bila odločitev za zidavo nove cerkve, ki jo verno občestvo zdaj že uporablja. Novo cerkev, krstni kamen in tabernakelj bo na god župnijskega zavetnika med mašo, ki se bo začela ob 18. uri, blagoslovil nadškof dr. Anton Stres.

Za novo cerkev so si v župniji želeli, da »že na zunaj izraža in daje videz sakralnega objekta, kakršen je zapisan v zavest slovenskega človeka. Verjetno je to dediščina našega kulturnega prostora. V bližini so zgrajene že tri velike tovarne, zato smo želeli, da bo nova cerkev tudi v takem okolju prepoznavna. Sakralna arhitektura je vedno dajala osnovo za komunikacijo z Bogom in med ljudmi«. Vir še nima pravega centra, ugotavljajo v župniji, »zato bo nova cerkev gotovo dala 'intonacijo' oziroma dušo novemu naselju, ki v klasični in preizkušeni shemi sooblikuje trg ali krajevno jedro, s tem pa seveda tudi domačnost in povezanost, celo prepoznavnost kraja«.