Verniki Župnije Bogojina so se zbrali s šopki zelenja in cvetja pod župnijsko cerkvijo Gospodovega vnebohoda pri pili sv. Florijana, kjer je domači župnik dr. Stanislav Zver opravil blagoslov presmencev in zelenja ter na kratko spregovoril o pomenu cvetne nedelje za vernike, ki so se ta dan spominjali prihoda Jezusa v Jeruzalem, kjer so ga pozdravili s cvetjem.

Pred blagoslovom so cerkvene pevke Talita zapele eno pesem za cvetno nedeljo. Po blagoslovu so se nato vsi skupaj v procesiji, v kateri je bil spredaj križ, za križem pa ministranti, duhovnik, pevke, nosilci presmencev in ostali verniki z molitvijo in petjem cerkvenih pesmi, odpravili v cerkev, kjer je sledila sveta maša. Za vernike bogojinske župnije je cvetna nedelja kot uvod v praznovanje velike noči.

Za cvetno nedeljo so posamezne vasi na domovih, kjer so doma birmanci ali prvoobhajanci z domačini in ostali verniki posamezne vasi, iz zelenja pletle presmence, ki so jih potem prinesli k blagoslovu. Torej se v pletenje presmencev vsako leto vključujejo mladi verniki, kar je posebna simbolika v bogojinski župniji. Vedno se zberejo pri eni od družin, kjer pletejo. Letos so po domovih pletli presmence en dan prej, predvsem zato, da zelenje in cvetje ohranijo svežino prav na dan cvetne nedelje.

Presmence so položili ob nabožno znamenje, po blagoslovu pa so jih v procesiji nosili do vrat župnijske cerkve, kjer so jih namestili v posebno stojalo. Gre za več kot 200 let star običaj, ki se je ohranil do danes in ga prenašajo iz roda v rod. Pred mnogimi leti so verniki za cvetno nedeljo pletli presmence, ki so bili dolgi po več metrov in so vasi med seboj »tekmovale«, saj so jih morali v Bogojino na blagoslov pripeljati z vozom ali kako drugače.

Presmence in zelenje je blagoslovil župnik dr. Stanislav Zver. FOTO: Jože Žerdin

Danes po vaseh za cvetno nedeljo spletajo manjše presmence, visoke do dva metra. Pred mnogimi leti so spletene presmence namestili in jih blagoslovili nekaj metrov stran od župnišča pri križu. Presmenci za cvetno nedeljo so bili spleteni iz različnega zelenja, ciprese, zelišč, pušpana, spomladanskih rož in cvetja sadnega drevja. Verniki so na blagoslov prinesli še manjše šopke zelenja.

Pomen presmencev in spletenega blagoslovljenega zelenja je v tem, da ti k hiši prinašajo dobro letino ter varujejo hišo in pridelke pred naravnimi ujmami, kot sta toča ali udar strele. Nekoč in še danes verniki manjše presmence in zelenje po blagoslovu odnesejo na svoje domove in jih zataknejo pod tram hiše ali gospodarskega poslopja. Blagoslovljeni presmec ali zelenje je potem na domačiji do prihodnega leta, ko stari presmec snamejo in namestijo novega. Starega pa zažgejo ob kuhanju velikonočih jedil.