Ena najuspešnejših hrvaških športnic vseh časov in hkrati vneta katoličanka se je z možem, belgijskim novinarjem Rubenom van Guchtom, razveselila rojstva sina Monda, ki ga je Vlašićeva rodila s carskim rezom. Par se je, brez medijskega pompa, sicer poročil maja letos, ko je Blanka, nekdanja šampionka v skoku v višino, tudi razkrila, da je noseča.

Mondo = Svet

»Rekla sva 'da'. Rekla sva 'da' skupnemu življenju na Hrvaškem in v Belgiji. Rekla sva 'da' ustvarjanju družine Van Gucht-Vlašić v prihodnosti. Rekla sva 'da' največjemu daru, ki sva ga dobila doslej v življenju: otroku, ki bo rojen do konca leta in ki nama pomeni ves svet,« je tedaj zapisala atletinja. Tudi zato sta dečka poimenovala Mondo, kar v italijanščini pomeni Svet.

Najpomembnejše pa je bilo spoznanje, da sem jaz njegova hči in da me brezpogojno ljubi, ne glede na to, kako uspešna sem in kako visoko skačem.

Goreča pričevalka vere

Blanka Vlašić pa ni zgolj vrhunska športnica, temveč tudi neumorna pričevalka za Jezusa. Po birmi se je oddaljila od Cerkve in ob neprestanih športnih uspehih pozabila na Boga, ki pa se je v njeno življenje, kot poudarja sama vrnil presenetljivo in iznenada. Ko je namreč enkrat prišla na trening, je bil v dvorani tudi njen najstarejši brat Marin, ki ji je začel govoriti o Bogu.

Ni razumela, o čem ji brat govori

»To se mi je zdelo čudno, ker sem mislila, da je tudi on – kakor jaz – zelo oddaljen od Boga. Toda njemu se je spreobrnjenje zgodilo dva meseca pred najinim pogovorom, se je pa bal dotlej o tem govoriti z menoj. Ta večer mi je razkril, da moli zame in pri tem čuti močno gorečnost. Nisem razumela, o čem govori, ker mi je bilo to besedišče povsem nepoznano,« izpostavi Vlašićeva.

Kot bi se (duhovno) vrnila domov

»Ne spomnim se vseh podrobnosti, toda v nekem trenutku je bilo, kot bi nekdo prižgal luč v mojem srcu. Vse, kar je govoril, mi je kar naenkrat postalo jasno. Počutila sem se, kot da bi se – duhovno – vrnila domov. Kot bi se moja duša spomnila mojega stvarnika. Začela sem jokati in jokala sem tri dni. Odtlej ni bilo nič več enako,« razloži hrvaška atletinja.

Življenje se je začelo spreminjati

Šla je k življenjski spovedi, skoraj vsak dan obiskovala sveto mašo. »Bogu sem dejala: kar koli se bo zgodilo z mano danes in v prihodnosti – ničesar več se ne bojim, ker vem, da si Ti z menoj.« Njeno življenje se je v celoti začelo spreminjati: nekateri ljudje so vanj prišli, drugi so odšli, se spominja Blanka.

Bogu sem dejala: kar koli se bo zgodilo z mano danes in v prihodnosti – ničesar več se ne bojim, ker vem, da si Ti z menoj.

Bolj verjame Jezusu kot svetu

»Opazila sem, da v zdajšnji družbi ni vedno dobrodošlo javno govoriti o veri, toda Jezus je rekel: blagor tistim, ki bodo preganjani zaradi mojega imena. Jaz pa bolj verjamem Jezusu kot svetu. In tako se je začela moja vsakodnevna hoja z Gospodom, imam boljše in slabše dni, krize, najpomembnejše pa je bilo spoznanje, da sem jaz njegova hči in da me brezpogojno ljubi, ne glede na to, kako uspešna sem in kako visoko skačem,« pričuje svetovna in evropska prvakinja.

Zoom pogovor z Boštjanom Harijem

O svojih uspehih in neuspehih, o srečanju z Bogom, o čudežu na olimpijskih igrah v Riu, o tem, kako je izkusila Božjo bližino in kako ji je Kristus spremenil življenje, je spregovorila tudi lanskega oktobra na Zoom pogovoru z Boštjanom Harijem iz katoliškega zavoda Kerigma, ki si ga je mogoče v celoti ogledati TUKAJ.