Blaž Kernel se je z branjem Svetega pisma prvič srečal v otroštvu, ko so mu pod roko prišli stripi s svetopisemskimi zgodbami. Prebral jih je »na dušek.« Ko sedaj gleda nazaj, vidi, da so bili napisani zelo premišljeno in dobro. Ko je začel s študijem teologije, mu je bilo edino, kar ga je zares pritegnilo k študiju, ravno Sveto pismo. Tako se je tudi ob možnosti nadaljnjega študija po posvečenju odločil za študij na Papeškem bibličnem inštitutu.

Neuspeli poskusi

Marsikdo si je že večkrat zadal, da bo bolj redno bral Sveto pismo, pa se je zaradi morda pretežkih odlomkov ali nerazumljivih knjig prehitro vdal. Bodimo iskreni. Ni ravno vsaka knjiga primerna za začetek branja Knjige vseh knjig. Blaž predlaga, da si nekdo, ki šele vstopa v branje Svetega pisma, za začetek prebere katerega izmed evangelistov (morda ne ravno Janeza). Prebere naj ga večkrat od začetka do konca, da malo vstopi v celoto Jezusovega življenja. Potem pa naj premišljuje posamezne odlomke, ki jih bo tako lažje umestil v celoto in zaradi predhodnega branja celote bolje razumel. Pri branju drugih svetopisemskih knjig so nam lahko v veliko pomoč tudi kakšni uvodi in komentarji. Dobro je upoštevati, kakšne literarne vrste je knjiga – pesnitve bomo brali na drugačen način kot zgodovinske knjige. Ob vsem pa se moramo zavedati, da je Sveto pismo Božja beseda in ne učbenik zgodovine. Želi nam podati Božjo besedo, zato ga moramo brati z vero in vprašanjem: Kaj mi želi preko teh besedil danes spregovoriti Bog?

V Družininem studiu: Blaž Kernel, Blaž Franko in Peter Čemažar. FOTO: podkast Kefa

Knjižnica in ne knjiga

Sveto pismo je knjiga, ki pa zajema 72 knjig. Grško ime Biblija govori o tem, da gre za veliko knjižic, lahko bi rekli celo za knjižnico. In kakor v knjižnici ne beremo knjig tako, da bi začeli na eni strani police in brali vsako po vrsti, ampak knjigo izberemo glede na zanimanje in potrebe, tako je tudi pri Svetem pismu. Ne beremo ga od začetka do konca, od prve do zadnje strani, ampak si lahko izberemo posamezno knjigo, glede na zanimanje in potrebe.

Darilce z vsebino o Svetem pismu lahko prenesete TUKAJ.

V polnosti človeška in v polnosti Božja beseda

Sveto pismo je navdihnjeno, kar pomeni, da ima dva avtorja – Boga in človeka. Sveti pisatelji so zapisali Božjo besedo na človeški način. Napisali so to, kar je Bog želel sporočiti, a pri tem se ni zmanjšal njihov osebni delež pri pisanju (zatorej lahko v besedilih prepoznamo avtorjev slog pisanja, njegovo razumevanje sveta, občutja …). Blaž ob tem pravi, da je Sveto pismo popolnoma človeška, pa tudi popolnoma Božja beseda. Avtorji so pisali iz svojega globokega odnosa z Bogom iz temelja povezanosti z Njim. Ti avtorji so najprej nagovarjali svoje sodobnike, zato jim ni bilo treba razlagati vseh okoliščin – prvim prejemnikom je bilo jasno, za kaj gre. Mi, ki Sveto pismo beremo danes, pa bomo bolj vstopili vanj, če bomo poznali kulturo in okoliščine, v katerih je nastalo. Tako bomo lažje prevedli tudi sporočilo Svetega pisma v današnji čas. Eden izmed pokazateljev navdihnjenosti Svetega pisma je ravno to, da nas tudi po več kot dveh tisočletjih ta besedila še vedno nagovarjajo. In to ravno tako močno, kot so tudi ljudi tistega časa, v katerem je nastalo.

Še mnogo več

Blaž nam je tako v pogovoru podal močno spodbudo, da se ne smemo bati odpreti Svetega pisma in ga brati. Pri tem nam je ponudil tudi vrsto dobrih nasvetov, da bo to branje lažje in rodovitnejše. Ob koncu pa smo si iskreno priznali, da smo le rahlo odgrnili tematiko, v katero bi se človek lahko poglabljal celo svoje življenje, pa ji še ne bi prišel do konca, saj nam preko Svetega pisma govori sam Bog.