»Vsako leto konec avgusta pripravljamo Aljaževe dneve na Dovjem, v Mojstrani in v Vratih. S prireditvami v raju pod Triglavom obudimo spomin na velikega Slovenca Jakoba Aljaža, domoljuba, planinca, graditelja planinskih postojank, glasbenika in duhovnika, ki je med nami v dovški fari preživel skoraj štiri desetletja svojega življenja. Program je prežet s kulturo, planinstvom, domoljubjem, v znamenju Aljaževega delovanja,« so organizatorji zapisali na uradni spletni strani. 

Letošnji Aljaževi dnevi bodo potekali od četrtka, 26. avgusta, do nedelje, 29. avgusta.

Bogat program 

V četrtek, 16. avgusta, bo ob 20. uri predstavljen portret Mire Marko Debelak. Predavanje bo pripravila kustosinja in pedagoginja Natalija Štular. 

V petek, 27. avgusta, bo ob 17. uri nastopil čarodej Toni, ob 20. uri bo sledil koncert Trizvok, katerega umetniški vodja je Sebastian Bertoncelj.

V soboto, 28. avgusta, bo ob 11. uri prikazana vaja Gorske reševalne službe Mojstrana, ob 20. uri bo večer z legendarno navezo »Mojstranške veverice«. 

V nedeljo, 29. avgusta, bo ob 8. uri Gustlnov pohod (Aljažev dom – sedlo Luknja – izvir Triglavske Bistrice pod Severno steno), ob 15. uri bo koncert vokalne skupine Korona, ob 16. uri pa bo sveta maša v Aljaževi kapeli v Vratih. Podrobnejši program si preberite na tej povezavi. 

Aljaževe dneve organizira Kulturno umetniško društvo Jaka Rabič Dovje Mojstrana v sodelovanju s Turističnim društvom Dovje Mojstrana, Župnijo Dovje, Planinskim društvom Dovje Mojstrana, z GRS Dovje Mojstrana in Slovenskim planinskim muzejem. Organizatorji vse obiskovalce pozivajo, da upoštevajo priporočila NIJZ.

Župnijska cerkev sv. Mihaela na Dovjem. FOTO: Andrej Praznik.

Duhovnik Jakob Aljaž (1845–1927) je na Dovjem služboval od leta 1889 do 1927. Bil je skladatelj, pevec, planinski delavec in pobudnik gradnje številnih planinskih koč ter poti. 

Jakob Aljaž je bil velik zagovornik slovenstva in narodni buditelj. Sodeloval je pri ustanovitvi Slovenskega planinskega društva.

Njegovo najbolj znano dejanje je odkup zemljišča na vrhu Triglava od občine Dovje, kar se je zgodilo leta 1895. S tem svojim dejanjem je Jakob Aljaž najbolj zaslužen, da je Triglav ostal slovenski. 

Dne 7. avgusta 1895 je Jakob Aljaž na vrhu Triglava postavil stolp iz debele pocinkane pločevine. Ta dan je kasneje postal praznik občine Kranjska Gora.