Odgovore na ta vprašanja nam je podala Natalija Žlavs, projektna sodelavka društva Morigenos – slovenskega društva za morske sesalce. 

Društvo Morigenos preučuje delfine vrste velika pliskavka, ki je edina stalno prisotna vrsta delfinov v naših vodah. Opažanja delfinov beležijo skozi vse leto, saj jim celoten Tržaški zaliv predstavlja njihov življenjski prostor, v katerem opravljajo vse svoje življenjske funkcije (prehranjevanje, počitek, vzgoja mladičev itd.). 

»Trenutno imamo zabeleženih približno 150 osebkov, ki jih videvamo redno, nekatere med njimi poznamo že 18 let. Ugotovili smo, da območje Tržaškega zaliva uporabljajo tri večje socialne skupine delfinov, ki se med seboj skorajda nikoli ne družijo – dve od njih si to območje delita glede na del dneva. Ena je t.i. jutranja skupina, ki jo videvamo večinoma v jutranjih ali dopoldanskih urah, medtem ko drugo, t.i. večerno skupino, videvamo v popoldanskih ali večernih urah,« pojasnjuje Natalija Žlavs. 

Če se na morju nahajate s plovilom in opazite delfine, plovilo ustavite in ugasnite motor, saj s tem zmanjšate negativni vpliv na njih. FOTO: Društvo Morigenos.

V začetku julija so v slovenskem morju opazili novorojenega mladička. »Mladiček, ki smo ga nedavno opazili, je še majhen – velik je približno en meter. Po njegovem telesu so še vedno vidne gube, ki nastanejo zato, ker je med brejostjo mladiček v maternici samice skrčen v klobčič. Od svoje mame bo odvisen vsaj 3 leta, nakar se bo počasi osamosvojil. Pri nekaterih osamosvojitev traja tudi dlje.« 

Delfinke so zelo predane matere in svoje mladiče v prvem obdobju njihovega življenja aktivno učijo, kako samostojno preživeti v vodnem okolju, kako se vesti ob prisotnosti drugih delfinov, se sporazumevati, kako loviti hrano, se izogniti nevarnosti itd. 

Hrbtne plavuti predstavljajo pomembne podatke 

»Prvo polovico leta svojega življenja mladiči sesajo izključno materino mleko, nato postopoma prehajajo na ribe in ostali lovljeni plen. V različnih stikih in interakcijah z drugimi začne vsak delfin pridobivati tudi naravne oznake na hrbtnih plavutih. Medtem ko se grizejo in bojujejo med seboj, si delfini povzročajo različne praske, rane, zareze in brazgotine, ki se hitro zacelijo, a se tkivo nikoli ne zaraste v prvotno obliko. Prav zato nobena hrbtna plavut ni enaka drugi – v raziskovanju nam zato fotografije hrbtnih plavuti predstavljajo pomembne podatke – delfine na podlagi le-teh identificiramo,« razloži Natalija Žlavs. 

Tudi prej omenjeni mladiček bo, ko pridobi svoje prve oznake, identificiran, vnešen v katalog delfinov in dobil svoje ime.

Delfini so, tako kot vse druge divje živali, za človeka potencialno lahko nevarni – ne zgolj glede fizičnih poškodb, temveč tudi z vidika prenosa različnih bolezni.

V pogledu na delfine raje uživajte z razdalje 

Če med plavanjem vidite delfine, strokovnjaki svetujejo, da se odzivate mirno. »Vsekakor je pomembno, da se jim v takih situacijah ne približujete ali skačete v vodo z željo plavati z njimi, ampak da zgolj z razdalje uživate v pogledu nanje. V kolikor se na morju nahajate s plovilom, svetujemo, da plovilo upočasnite, če je le mogoče, ga ustavite in ugasnete motor, saj s tem občutno zmanjšate negativni vpliv nanje. Dobrodošlo je, da nas ob opažanju tudi pokličete na našo telefonsko številko 031 771 077, saj s tem pripomorete k njihovemu preučevanju,« zaključi naša sogovornica.