Evropski parlament želi Sarajevu leta 1914 podeliti častni naziv ‘Evropska prestolnica kulture’. Poslanci so minuli četrtek v Strasbourgu izglasovali, naj bo naziv ‘izjemoma podeljen prestolnici Bosne in Hercegovine, čeprav država ni članica Evropske zveze’. Po ocenah evropskih parlamentarcev bi bil to namreč pomemben korak k premostitvi nekdanjih evropskih razlik, spomnili pa so tudi na podatek, da so omenjeni naziv že prejela mesta neevropskih držav, zadnje med njimi je bil Carigrad.

Nemška krščansko-demokratska evropska poslanka Doris Pack je spomnila na zgodovinska dejstva, da je bilo Sarajevo let 1914 prizorišče atentata na avstrijskega prestolonaslednika nadvojvodo Franca Ferdinanda in njegovo soprogo vojvodinjo Sophie Hohenber. Omenjeni atentat je takrat sprožil začetek prve svetovne vojne.

V času bosanske vojne je moralo Sarajevo med leti 1992 in 1996 prestati najdaljše obleganje kakšne prestolnice v zgodovini sodobnega vojskovanja. Naziv bi zato lahko pomenil ‘pomembno znamenje za mešani etnični značaj mesta in celotne države Bosne in Hercegovine’. S tem bi k razmisleku pozvali tudi politični razred v državi, meni poslanka Packova.

O podelitvi naziva ‘Evropska prestolnica kulture’ se evropski kulturni ministri odločajo na predlog strokovne žirije. Za leto 2014 sta bili kot evropski prestolnici kulture določeni že Riga v Latviji in Umea na Švedskem, sklep pa je Evropski ministrski svet sprejel aprila lani.

V letošnjem letu častni naziv nosita Talin v Estoniji in Turku na Finskem. Prihodnje leto jima sledita slovenski Maribor in mesto Guimaraes na Portugalskem, leta 2013 Marseille v Franciji in slovaške Košice. Leta 2015 sta na vrsti belgijski Mons in Plzen na Češkem. Uradni sklep o podelitvi naziva Plznu bodo evropski kulturni ministri sprejeli v tem tednu.