Pobudnik nastopa harmonikarjev na Prešernovem trgu Silvo Mesojedec je za spletno Družino povedal, da se je ta zamisel rodila spontano. »Med obiskom praznično okrašene Ljubljane me je zabolelo srce, ko sem videl, da v srcu naše prestolnice slovenska glasba komajda še najde svoj prostor. Glasni zvoki trubačev so povsem preglasili osamljenega harmonikaša, ki je poskušal ohranjati delček naše duše. V tistem trenutku sem začutil, da ne smemo le nemo opazovati, kako naša kulturna identiteta tone v pozabo. Slovenska glasba, še posebej harmonika, je desetletja združevala naš narod.«

Verjame, da je prav njegova pobuda vplivala na ponedeljkovo sprejetje sklepa ljubljanskega mestnega sveta. »Vendar sem danes na Policijski postaji Center oddal prijavo za shod v podporo slovenski glasbi, ki bo prav na dan samostojnosti in enotnosti. Torej v tem primeru ne bo šlo za spontani nastop, ki bi kršil sklep ljubljanskega mestnega sveta,« je prepričan Mesojedec in dodaja: »Shod je ustavno zagotovljena pravica, za kar ne potrebujemo dovoljenja lokalne oblasti, jo pa moramo o shodu obvestiti. In to bom tudi storil.«

Za koga in kje velja prepoved ljubljanskega mestnega sveta?

Ljubljanski župan Zoran Janković je na torkovi novinarski konferenci pojasnil, da sklep velja za vse ulične nastope, tudi za trubače, harmonikarja na Prešernovem trgu in nastopajoče na Šuštarskem mostu. Prepoved velja le za center mesta, in sicer na ploščadi pri Figovcu, v Parku slovenske reformacije, Miklošičevem parku, na Nazorjevi ulici, v podhodu pri Moderni galeriji, parku Zvezda, na Dvornem trgu, Šuštarskem mostu, Bregu pri Hribarjevem spomeniku, Gornjem trgu pri vodnjaku, Gallusovem nabrežju, Hradetskega mostu, Špici, Trgu francoske revolucije, Trubarjevi cesti, Mesarskem mostu, Prekmurskem trgu, Čopovi ulici in na Prešernovem trgu, je poročala STA. Globa za kršitev znaša 150 evrov za vsakega nastopajočega.

Bo Prešernov trg poln harmonikarjev?

Osrednje zbirališče harmonikarjev na praznik dneva samostojnosti in enotnosti je predvideno na Prešernovem trgu, »od koder želimo, da se zvoki domače glasbe – polke in valčka – kot val razširijo po vseh ulicah in trgih prazničnega središča Ljubljane. Ne gre za formalni nastop, ampak za spontano dejanje ponosa, zato so vabljeni vsi, da se s svojim inštrumentom preprosto pridružijo in zaigrajo«, je dodal.

Pesmi različnih slovenskih pokrajin

Mirnopečan Leopold Pungerčar, nečak enega najbolj znanih slovenskih harmonikarjev, Lojzeta Slaka, je deloma razgrnil, kako si je zamislil nastop harmonikarjev: »Želel bi, da s pesmijo obeležimo vse naše pokrajine in narečja, tako da se bomo dotaknili pesmi iz vseh naših delov Slovenije. Imamo zelo bogato glasbeno dediščino, ki so jo zapustili naši veliki glasbeni ustvarjalci. Slovenska beseda in glasba ter slovenski jezik so naše največje bogastvo, s katerimi lahko interpretiramo našo zgodovino in prihodnost vseh generacij slovenskega naroda.«

Harmonikaš Lojze Slak in njegov nečak Leopold Pungerčar. FOTO: Osebni arhiv Leopolda Pungerčarja

Sporočilo turistom

Samo iz Slakovega rojstnega kraja - Mirne Peči - naj bi se po napovedih Pungerčarja pripeljal cel avtobus »izvrstnih harmonikarjev, ki odlično igrajo Slakove pesmi ter vso slovensko glasbo. Zagotovo bodo veselo razigrani ob petju in igranju v Ljubljani«. Ob tem je podčrtal: »Sporočilo turistom, ki pridejo v Ljubljano naj bo, da je naša glasba zvok harmonike, ki ga bogati lepo petje.«

Ne gre le za glasbeni dogodek

Po besedah Mesojedca je odziv na povabilo za nastop v Ljubljani na družbenih omrežjih presegel vsa njegova pričakovanja, »kar kaže, da sem očitno zadel živec in da tako ne mislim samo jaz. Klic so delile številne znane osebnosti in glasbeniki, kličejo me ljudje iz vseh koncev Slovenije«. Izbira datuma nastopa harmonikarjev ni naključna. »Na dan, ko proslavljamo našo državno samostojnost in zgodovinsko enotnost, moramo okrepiti tudi našo kulturno samostojnost. Brez kulture narod izgubi svojo dušo. Zato to ni le glasbeni dogodek. To je priložnost, da se Slovenija ponovno sliši, začuti in pokaže svoj ponos. Naš cilj je obuditi tisto narodno zavest, ki se ne sramuje svoje dediščine,« je še poudaril.