Papež Frančišek je danespopoldne ob velikih pričakovanjih v Washingtonu nagovoril kongres Združenihdržav Amerike, kot prvi voditelj katoliške Cerkve, ki se je s svojimi besedamilahko neposredno obrnil na poslance in senatorje na Kapitolskem griču. Ponagovoru v kongresu se je sveti oče v prostorih washingtonske Karitas sestal z brezdomci.



Pred kongresom je na deset tisoče zbranih Američanov nestrpnopričakovalo Frančiškov nagovor, ki je bil predvajan tudi na velikih zaslonih.Med drugim so se kot udeleženci napovedali tudi okoljevarstveniki, ki si v lučipapeževe okrožnice Hvaljen, moj Gospod prizadevajo za okrepljen bojproti podnebnim spremembam. Frančišek je pred nagovorom izjavil, da želispodbuditi tiste, ki »deželo zvesto vodijo v skladu z njenimi ustanovniminačeli«.

Predsednik predstavniškega doma, John Boehner, je 78-letnega Frančiška vidnonervozen sprejel v svoji pisarni, kjer sta se najprej zadržala v zasebnempogovoru. Papež je govoril v svojem maternem jeziku, španščini. Boehner sam jeprav tako katoličan.

Nagovori v parlamentu ne sodijo v standardni program papeških potovanj. JanezPavel II. (1978-2005) je leta 1999 nagovoril poljski Sejm, leta 2002 paitalijanske poslance. Benedikt XVI. (2005-2013) je leta 2011 spregovoril vnemškem Bundestagu. Frančišek je doslej parlamentarno skupščino nagovorilenkrat, in sicer Evropski parlament v Strasbourgu leta 2014.

Med obiskom v ameriškem kongresu je papeža slovesno sprejel uniformiraniuradnik in ga popeljal do govornika Boehnerja. V sejni dvorani je bil Frančišekv skladu s protokolom uradno napovedan kot »g. govornik, papež Svetega sedeža«.Papež je govoril izza govorniškega odra, izza katerega predsedniki običajnonagovarjajo ameriški narod o položaju v državi. Za Frančiškom sta kot najvišjapredstavnika ameriške politike za predsednikom Obamo sedela podpredsednik Joe Bidenin predsednik predstavniškega doma Boehner; oba sta katoličana, Boehner je bilnekdaj celo ministrant.

Zasedanje kongresase je začelo ob 16. uri. Papež Frančišek je spregovoril opomenu dialoga, pozval k politični odgovornosti, izpostavil teme, kot so tujci,priseljenci in begunci, boj proti revščini, pozval je k ukinitvi smrtne kazni,načel pa tudi vprašanje trgovine z orožjem. Papežev govor so kongresnikivečkrat prekinili s ploskanjem.

Frančišek je kot dar kongresni knjižnici izročil dragoceno izdajo Svetegapisma. Po nagovoru kongresnikom je odšel v župnijo sv. Patrika, kjer se je vprostorih washingtonske Karitas srečal z okoli 200 brezdomci. Zatem je odpotoval vNew York.

»Vemo, da v prizadevanjih za osvoboditev pred zunanjimsovražnikom pogosto zaidemo v skušnjavo in hranimo svojega notranjegasovražnika. Posnemanje sovraštva zatiralcev in morilcev je najboljši način, dazavzamemo njihovo mesto. To pa je stvar, ki jo kot narod zavračate.«

»Če naj bi bila politika resnično v službi človeka, iz tega sledi,da ne more biti sužnja gospodarstva in finančništva. Politika je izraz našenujne potrebe, sobivati v edinosti, da bi skupaj ustvarili kar najboljšoblaginjo: blaginjo družbe, ki zapostavlja lastne interese, da bi v pravičnostiin miru delila svoje dobrine, svoje interese in svoje družbeno življenje. Nepodcenjujem težav, ki jih to prinaša s seboj, toda spodbujam vas, da siprizadevate za ta cilj.«

»Ne pozabimo zlatega pravila: 'Tako torej vse, kar hočete, dabi ljudje storili vam, tudi vi storite njim' (Mt 7,12). To pravilo nas vodi vpravo smer.

Obravnavajmo bližnje z enako predanostjo in enakim sočutjem,kakršnega bi si želeli zase! Tudi za bližnje iščimo enake možnosti, ki jihželimo zase! Spremljajmo bližnje v njihovi rasti, kot bi si želeli, da bi onispremljali nas! Povedano na kratko: če si želimo varnosti, bi morali nuditivarnost; če si želimo življenja, bi morali nuditi življenje; če si želimomožnosti, bi morali možnosti dajati na razpolago tudi bližnjim. Merilo, ki gapostavljamo bližnjim, bo merilo, po katerem bo nas meril čas. Zlato pravilo nasspominja tudi na našo odgovornost, da branimo in varujemo človeško življenje vvsaki fazi njegovega razvoja.«

»Narod lahko označimo kot pomemben, če tako kot AbrahamLincoln brani svobodo; če goji kulturo, ki ljudem daje sposobnosti, da sanjajoo enakih pravicah za vse brate in sestre, kot si je to zamišljal Martin LutherKing; če si prizadeva za pravičnost in se bori za pravice zatiranih, kot je topočela Dorothy Day s svojim neutrudnim delom, sadom vere, ki se spreminja vdialog in žanje mir v kontemplativnem slogu Thomasa Mertona.«

Papež Frančišek je po lastnih besedah s svojimi mislimi želelpredstaviti bogastvo kulturne in duhovne dediščine ameriškega naroda, nagovorpa je zaključil z znanimi besedami: »God bless America!« (Bog blagosloviAmeriko).

Vir: kath.net / Radio Vatikan
Foto: splet