Papež Benedikt XVI. je v svojem včerajšnjem nagovoru pri splošni avdienci dejal, da je Boga moč videti tako v svetu kot v Cerkvi, le naučiti se moramo, da ga bomo zmogli zaznati. Papež je govoril o carigrajskem patriarhu svetem Germanu iz 8. stoletja, ki je zagovarjal češčenje svetih podob in trdno verjel v plačilo dobrih del v večnosti.

V letih 717, ko je bil oblegan Carigrad, je German vodil procesijo z relikvijo svetega Križa in s sliko Marije Bogorodice, h kateri so se vsi močno zatekali. Po tej procesiji je bilo obleganja konec in sveti German je bil prepričan, da se je Bog odzval na ljudsko pobožnost. Kmalu za tem je cesar Leon III. začel svojo kampanjo proti uporabi svetih podob, čemur je German zelo nasprotoval. Zaradi nasprotovanja cesarju je bil okrog leta 730 prisiljen, da se upokoji v izgnanstvu v samostanu, kjer je pozneje umrl.

Sveti oče je ob tem dejal, da ‘njegov spomin ni bil pozabljen, tako je bila na Drugem Nicejskem koncilu obnovljena predanost svetim podobam in s tem je bilo počaščeno njegovo ime. Spisi svetega Germana, ki je bil popolnoma predan ljubezni do Cerkve in pobožnosti do Božje Matere, so imeli širok vpliv na pobožnost vernikov vzhoda in zahoda’.

Sveti oče je ob koncu nagovora izpostavil še nekaj spisov svetega Germana; prav posebej je izpostavil homilije za velike Marijine praznike. Po papeževih besedah lahko sv. German današnje vernike nauči tri osnovne stvari: najprej naj bi se naučili videti Boga v svetu in v Cerkvi. Bog je človeka ustvaril po svoji podobi, vendar smo to podobo tako prekrili z umazanijo greha, da Boga v njej skorajda ni več moč zaznati.

Druga stvar, o kateri je pisal sv. German, je lepota in dostojanstvo liturgije. Po njegovih besedah je naloga vsakega kristjana, da obhaja bogoslužje v zavedanju živega Boga, saj nam lepota in dostojanstvo bogoslužja odstirata tančico njegovega sijaja.

Kot tretjo lekcijo pa se moramo kristjani naučiti ljubiti Cerkev. Kot ljudje na površju vidimo pretežno negativne stvari, s pomočjo vere pa nam bo uspelo videti tudi njeno božansko lepoto. V Cerkvi nam Bog razodeva svojo prisotnost in se nam ponuja v sveti evharistiji, v Cerkvi nam govori in nas spremlja, v Cerkvi nam odpušča in nas uči odpuščanja.

Ob včerajšnjem godu sv. Katarine Sienske pa je sveti oče pozval vse mlade, naj se opogumijo in spoznajo Kristusa in če se le da, naj se vanj zaljubijo, kot je to storila sv. Katarina v 14. stoletju. Papež je svetnico predstavil kot zaščitnico mladih, bolnikov, in mladoporočencev.