Bogdan Kolar je pod naslovom Prispevek Slovencev k salezijanski 150-letni misijonski zgodovini raziskal misijonsko delo slovenskih salezijancev. V letu 2025 je skupnost salezijancev praznovala 150. obletnico začetkov misijonskega dela. V letu 1875 je namreč sv. Janez Bosko, ki je prvotno sam želel postati misijonar, v Argentino poslal prvo skupino članov skupnosti. Predvsem najbolj južni del Južne Amerike – ozemlja Čila in Argentine – je postal osrednje misijonsko območje, kjer so salezijanci zastavili svoje moči. Sledili so drugi deli sveta. Člani skupnosti slovenske narodnosti so se misijonskemu gibanju pridružili, še preden je bila ustanovljena prva ustanova na slovenskih tleh. V stoletju in pol je v misijone odšlo skoraj sto slovenskih salezijancev. Dali so več izvirnih pobud za podpiranje misijonskih ustanov, poklicev in študentov iz misijonskih dežel.

Sodni pregoni duhovščine v mariborskem okrožju med obema vojnama

Janja Hojnik je v prispevku Duhovščina kot politično nelojalni element: sodni pregoni v mariborskem okrožju med obema vojnama na podlagi sodnih spisov mariborskega okrožja iz obdobja med obema vojnama analizirala vlogo katoliške duhovščine kot politično nelojalnega elementa v očeh oblasti Kraljevine SHS, pozneje Jugoslavije. Čeprav duhovniki formalno niso bili politični funkcionarji, so njihovi izjave in dejanja pogosto presegali okvir verskega oznanjevanja in bili razumljeni kot neposreden politični komentar. Kritike kralja, državnih praznikov in jugoslovanskega unitarizma, podpora dr. Antonu Korošcu v času njegovih napetih odnosov z beograjsko vlado, konflikti s Sokolom kot simbolom državne lojalnosti ter simpatije do prepovedanih Orlov so bile v sodnih spisih obravnavane kot izrazi politične nelojalnosti.

V analizi je prikazala, da so bili duhovniki zaradi svoje moralne avtoritete in vpliva na vernike obravnavani strožje kot drugi izobraženci. Medtem ko so bile nepremišljene izjave laikov pogosto spregledane ali kaznovane mileje, so podobne izjave duhovnikov obravnavali kot resno grožnjo državni enotnosti. Sodna praksa je bila sicer ambivalentna – od zapornih kazni do pogojnih obsodb –, a je razkrivala trajno sumničavost režima do Cerkve kot potencialno opozicijske sile.

Avtorica je tako potrdila tezo, da je bila duhovščina zaradi razpetosti med cerkvenim pravom in državnimi zakoni specifičen izobraženski sloj, ki je pred sodišča prihajal pogosteje kot druge skupine. Sodni spisi so odraz tega konflikta, saj razkrivajo, kako so prižnice, verouk in celo gostilniški pogovori postajali prostori, kjer se je oblikoval odpor proti jugoslovanski državni ideologiji.

Prevajalci kleriki in translatio studii v srednjeveški Franciji

Sonia Vaupot v prispevku Prevajalci kleriki in translatio studii v srednjeveški Franciji obravnava vlogo prevajalcev-klerikov pri prenosu znanja in moči v srednjeveški Franciji, pri čemer se opira na koncepta translatio studii in translatio imperii. Ti prevajalci so s prevajanjem različnih besedil prenašali znanje v srednjeveško francoščino in hkrati služili interesom cerkvenih in kraljevih ustanov. Avtorica je osvetlila ideološka in politična vprašanja teh prevodov ter odpor, ki so ga sprožili. Analizirala je vlogo različnih mecenov, zlasti Karla V., pri spodbujanju prevajanja kot orodja za upravljanje in poenotenje znanja. V sklepnem delu je sledila razvoju teh praks do konca srednjega veka, ko je prevajanje postalo orodje za širjenje znanja in zaznamovalo prehod v humanizem.

Muslimani v Sloveniji v primerjavi z drugimi evropskimi muslimani

Urška Jeglič je objavila prispevek Muslimani v Sloveniji v primerjavi z drugimi evropskimi muslimani. V Sloveniji močno prevladujejo avtohtoni evropski muslimani, ki pripa­dajo hanifitski pravni šoli in imajo svoje korenine na Balkanu, večinoma v Bosni in Hercegovini. Avtorica je ugotovila, da muslimani v Sloveniji predstavljajo posebno skupino muslimanov v Evropi, na kar vpliva skupna zgodovina, kulturne podobnosti, jezik in izobrazbena struktura. V prispevku je predstavila na novo oblikovano tipologijo, ki muslimane v Sloveniji deli na dosledne, kulturne in obrobne vernike.

Podpora šole pri celostnem in duhovnem razvoju učiteljev

Barbara Horvat in Majda Cenčič sta objavili prispevek Podpora šole pri celostnem in duhovnem razvoju učiteljev in (pozitivna) naravnanost v šoli. Celostni in duhovni razvoj učiteljev je v pedagoški strokovni in znanstveni literaturi manj prisotna tema. Več razprav in raziskav je o pozitivni psihologiji, kar je vplivalo tudi na razvoj pozitivne vzgoje in izobraževanja (PVI). Namen empirične raziskave je bil ugotoviti, kako razredni učitelji (RU) javnih osnovnih šol (OŠ) ocenjujejo, da njihova OŠ podpira medsebojno sodelovanje in učenje, pozitivna dejanja in čustva ter njihov celostni in duhovni razvoj. Avtorski vprašalnik je izpolnil nerandomiziran vzorec 81 RU iz različnih slovenskih regij. Rezultati, obdelani s pomočjo opisne in inferenčne statistike, kažejo, da se RU najbolj strinjajo s trditvijo, da njihova OŠ podpira njihova pozitivna dejanja in čustva, medsebojno učenje in sodelovanje ter njihov celostni razvoj, medtem ko so v odgovorih o duhovnem razvoju neodločeni. Kažejo tudi, da je tema duhovnega razvoja povezana s temo pozitivnega pogleda in odnosi – in da bi potrebovala več razprav in udejanjanja v učiteljski praksi.

Odnos Cerkve do sodobne demokracije in verskega pluralizma

Ivan Macut piše o argumentaciji filozofa Franja Šanca o problemu zla v svetu. Alenka Arko je osvetlila antropološke teme pastoralne konstitucije Gaudium et spes v kontekstu pokoncilske teologije. Marija Pehar je raziskala odnos Cerkve do sodobne demokracije in verskega pluralizma v skladu z dokumentom Mednarodne teološke komisije Verska svoboda za dobro vseh (teološka analiza in temelji dokumenta). David Hazemali in Aleš Maver sta predstavila tematsko kartiranje znanstvene in strokovne literature o vojaški duhovščini (2014–2024) (sistematični pregled podatkovnih baz Scopus in Web of Science). Barbara Kreš in Sara Jerebic pišeta o povezanosti težav v regulaciji čustev pri odraslih s stopnjo avtonomije in intimnosti v njihovi izvorni družini. Sava Milovanović »Naj se spoštujejo stare navaden: kanoni o navadah in njihov pomen za sodobno življenje Srbske pravoslavne Cerkve

Truong Anh Thuan je raziskal prisotnost dominikanskih misijonarjev v Vietnamu med 16. in 18. stoletjem. Wieslaw Przygoda je predstavila smernice za obnovo mladinske pastorale v kontekstu procesa sekularizacije v Evropi. Miklós Tihanyi, Máté Sivadó, Marta Fekete in Márta Miklósi so objavili narativno analizo odnosa med verskimi prepričanji izrazito nasilnih kaznjencev in njihovim dojemanjem kazni. Peter G. Kirchschlaeger piše o zagotavljanju prihodnosti za človeštvo in planet v času umetne inteligence (potreba po Mednarodni agenciji za podatkovne sisteme (MAPS) v okviru OZN).