Izdajajo štiri periodične publikacije: Bogoslovni vestnik, Edinost in dialog, Acta Ecclesiastica Sloveniae ter Tretji dan.

Teološka fakulteta, predstavitev publikacij, 10. 12. 2025. Foto: Ivo Žajdela

Bogoslovni vestnik: glasilo Teološke fakultete Univerze v Ljubljani

Liza Primc je predstavila Bogoslovni vestnik, ki je najstarejša znanstvena publikacija Teološke fakultete in hkrati osrednja teološka revija v slovenskem prostoru. Je periodična publikacija, ki izhaja štirikrat letno in neprekinjeno spremlja razvoj teološke, filozofske ter humanistične znanosti pri nas. Revijo so začeli izdajati leta 1921 v okviru tedanje Teološke akademije, njena predhodnica pa je bila revija Voditelj v bogoslovnih vedah, ki so jo v Mariboru izdajali med letoma 1898 in 1916. Letnik 2025 tako predstavlja že petinosemdeset let izhajanja, če upoštevamo čas, ko revija med letoma 1944–1965 zaradi »zgodovinskih okoliščin« ni mogla izhajati, obdobje so ga nadomestili Zborniki TEOF.

Prispevek Bogoslovnega vestnika k razvoju teološke terminologije in znanstvene refleksije na Slovenskem je zelo pomemben. To potrjuje bogata zbirka letnih kazal in bibliografij, ki razkrivajo, kako pomembno vlogo so imeli pri njegovem oblikovanju ključni slovenski teologi, filozofi, zgodovinarji, biblicisti in drugi humanisti. Revija ostaja prostor temeljnih raziskav, interdisciplinarnih razprav in znanstvenih prispevkov na visokem nivoju, ki sooblikujejo slovenski ter mednarodni akademski prostor. Tudi v tem letu to tradicijo nadaljuje.

Liza Primc je predstavila Bogoslovni vestnik. Foto: Ivo Žajdela

Revija odgovarja tudi na vprašanja o izzivih sodobne religioznosti

Prva številka se tradicionalno začne z prispevkom govornika na Tomaževi proslavi; letos je prispevek pripravila dr. Maria Carmela Palmisano, ki je osvetlila razumevanje simbolike Božje luči v Svetem pismu. Poleg tega prva številka vključuje raziskave s področja zgodovine Cerkve, ekumenizma, pastoralne teologije, duhovnosti ter odgovarja pa tudi na vprašanja o izzivih sodobne religioznosti.

Druga številka leta 2025 prinaša 15 znanstvenih prispevkov v slovenščini in angleščini. Vsebinsko pokriva teme iz filozofije religije, teološke antropologije, zgodovinskih študij, medreligijskega dialoga in moralne teologije. Posebej izstopa članek s področja etike tehnologije, ki analizira vprašanja človekovega dostojanstva in umetne inteligence v luči krščanske antropologije.

V reviji je visok delež prispevkov raziskovalcev Teološke fakultete

Tretja in četrta številka letošnjega letnika bosta tematski. Tretja številka bo namenjena rezultatom raziskovalnega programa Vrednote v judovsko-krščanskih virih in tradiciji ter možnosti dialoga in raziskovalnega projekta Moč čustev in status ženskih likov v različnih literarnih žanrih Stare zaveze. Prispevki tematske številke iz različnih teoloških, literarnih, antropoloških in hermenevtičnih zornih kotov tako osvetljujejo in vrednotijo vlogo čustev.

Četrta številka letošnjega letnika bo posvečena raziskovalcem, ki delujejo v okviru programske skupine Religija, etika, edukacija in izzivi sodobne družbe. Letošnji tematski poudarek je na etiki miru. Avtorji se posvečajo vprašanjem miru, nenasilja, sprave in družbene odgovornosti ter jih obravnavajo skozi interdisciplinarni pristop, ki združuje teološko etiko, filozofijo, politiko, pedagogiko in religijske vede. Številka prinaša nove vpoglede v možnosti dialoga, sobivanja in etike miru v luči globalnih družbenih napetosti.

Tudi v letu 2025 je Bogoslovni vestnik ohranil visok delež prispevkov raziskovalcev Teološke fakultete – približno dve tretjini vseh objav. To kaže, da revija ostaja ključna platforma, preko katere raziskovalci TEOF posredujejo rezultate svojega znanstvenega dela širši slovenski in mednarodni javnosti.

Edinost in dialog: revija za ekumensko teologijo in medreligijski dialog

Edinost in dialog je znanstvena revija Inštituta Stanka Janežiča za dogmatično, osnovno in ekumensko teologijo ter religiologijo in dialog Teološke fakultete Univerze v Ljubljani. Revija izhaja od leta 1924, z novim imenom, Edinost in dialog, letnik 68, je izšla leta 2013. Izhaja dvakrat letno. Objavlja izvirne in pregledne znanstvene prispevke in prispevke s področja ekumenizma in medverskega dialoga, vezane na svetovne religije, s poudarkom na krščanskih verstvih, judovstvu in islamu.

 

Acta Ecclesiastica Sloveniae

Publikacijo Acta Ecclesiastica Sloveniae (AES) izdaja Inštitut za zgodovino Cerkve pri Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. V publikaciji člani IZC in zunanji sodelavci objavljajo doslej neobjavljene dokumente, ki se kakorkoli nanašajo na zgodovino Cerkve na Slovenskem. Dokumenti, redno objavljeni v izvirnem jeziku, so opremljeni s komentarjem v slovenščini in povzetki v tujih jezikih. Publikacija Acta Ecclesiastica Sloveniae izhaja od leta 1979.

Tretji dan: krščanska revija za duhovnost in kulturo

Tretji dan je krščanska revija za duhovnost in kulturo, ki jo izdaja Teološka fakulteta. Objavlja strokovne in znanstvene članke s področij teologije, religiologije, filozofije, psihologije in etike ter tudi leposlovne prispevke, eseje, recenzije in komentarje. Poleg ustaljenih rubrik, ki sledijo uredniški viziji interdisciplinarnega povezovanja, ima vsaka številka poseben tematski blok.

V letošnjem, 51. letniku, so teme treh številk: Prevod svetega pisma, Romarji upanja ter Ciril in Metod. Prva številka na temo prevoda Svetega pisma v tematskem bloku prinaša prispevke doktorjev Maksimilijana Matjaža, Jožeta Krašovca, Sama Skralovnika, Marie Carmele Palmisano, Aljaža Krajnca in Irene Avsenik Nabergoj. Avtorji pišejo o nastanku nove slovenske Jeruzalemske izdaje Svetega pisma ter o splošnejših izzivih biblijskega prevajanja.

Druga številka, zasnovana v duhu jubilejnega leta 2025 z geslom papeža Frančiška Romarji upanja, v tematskem sklopu o upanju in romanju zbere prispevke, ki v širšem smislu nanašajo na te teme. Dr. Matjaž Celarc piše o tem, kako se upreti skušnjavi neumnosti in preiti k modrosti, svobodi in upanju; Arezo Yousufi (v prevodu dr. Nika Trontlja) oriše izkušnjo vojne v Afganistanu in pomen vztrajnega, četudi z grenkobo zaznamovanega upanja; Eva Novak Svetič pa razmišlja o romanju in kontemplativni hoji kot poti k večji strpnosti.

Tretja številka, ki bo izšla v prihodnjih tednih, je posvečena Cirilu in Metodu. Dr. Simon Malmenvall sporočilo obeh bratov razume kot zgled sinteze izročila in sodobnosti, ki jo slovenska družba in Cerkev nujno potrebujeta; med prispevki velja posebej omeniti besedilo dr. Manice Godec Čizmarevič o razširjenosti cirilmetodijske ideje med slovensko mladino v prvi polovici 20. stoletja.

Tretji dan, kazalo št. 1, 2025. Foto: Ivo Žajdela