Zapri
Iskanje

Bolečina, prežeta z upanjem

Za vas piše:
K. C.
Objava: 29. 05. 2015 / 07:48
Oznake: Družba
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 30.01.2018 / 17:24
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Bolečina, prežeta z upanjem

Bolečina, prežeta z upanjem
V četrtek, 28. maja, je založba Družina predstavila knjigo Črna maša in odprla razstavo Iz globočine. Na ogled bo brezplačno do 13. junija.

V četrtek, 28. maja, je založba Družina predstavila knjigo Črna maša in odprla razstavo oziroma spominsko meditacijo Iz globočine. Na ogled bo brezplačno do 13. junija.

Knjiga Črna maša Tineta Debeljaka je prvič izšla v Argentini leta 1949 pod psevdonimom Jeremija Kalin. Ob 70. obletnici konca 2. svetovne vojne pa je doživela ponatis. Gre za prvo leposlovno delo povojne emigracije v Argentini. V 3.5000 verzih je izražena bolečina ob grozi povojnih pobojev, hkrati pa tudi pretresljivo pokaže poti do sprave in odpuščanja. Literarno zgodovinsko študijo je prispevala dr. Marija Stanonik, Helena Janežič je v njej opisala življenje in delo dr. Tineta Debeljaka, Milček Komelj pa je predstavil lesoreze Bare Remec, ki so objavljeni v knjigi in razstavljeni v kletnih prostorih galerije Družina.

Najprej je vtis ob delu predstavil direktor Družine, Tone Rode, ki ga je bral že v mlajših letih: "V Debeljakovo Črno mašo sem se ponovno poglobil pred dobrim letom, vendar ne tako, kot sem jo bral pred desetletji v izseljenstvu. Priznam, da se je tedanjemu buenosaireškemu mladeniču mestoma zdela preveč boleča, težka, z morda prepolno mero izpovednega zanosa. Danes pa jo spet berem pod težo očetnjave, ki mi je pred leti postala domovina, dejansko prestreljene s prikritimi grobišči, domovina, kjer sicer ne vladata več enoumje in revolucionarni teror, vendar naše duše še pestijo brezbrižnost, strah in samocenzura, kjer so čast, ponos in svoboda, zvestoba narodu, poštenost do samega sebe in pravičnost do drugega prepogosto domena manjšine, medijski javnosti pa tuji pojmi, kakor da bi bili iz drugega sveta, celo drugega ozvezdja. "



Črna maša se začne z romanjem na Brezje, saj se vsi emigranti niso doživljali kot begunci, temveč kot romarji, je pojasnila dr. Marija Stanonik. Tine Debeljak se podpisal kot Jeremija Kalin in že z imenom nakazal na svetopisemsko izročilo, na katerega se je oprl v delu, sicer pa je posegel tudi v mitološkost in teologijo. »V zavesti, da je pokop mrtvih začetek človeške civilizacije se Debeljak v želji za to temeljno dostojanstvo vseh žrtev upora proti okupatorju in revolucije v 2. svetovni vojni opira na predkrščansko, mitološko duhovno plat,« je povedala Marija Stanonik. Eno izmed sporočil Debeljakovega dela je, da njihova smrt ni več skrivnost. Poudarila je, da to ni ideološko, temveč estetsko besedilo, ki bi ga lahko preučili tudi literarni zgodovinarji. »Če bi pesnitev ne bila tako zelo prežarjena z upanjem in odrešenjskim sporočilom svete daritve, bi bila ena sama strahotna balada.«



Justin Stanovnik je prek grške tragedije obsodil vzpon nad sebe in druge (hibris), ki vodi v kazen (menezis), nato pa je predstavil ideološki okvir po koncu druge svetovne vojne. Debeljakovo besedilo je po njegovem mnenju počastitev spomina na bolečino, ki je povezana z osnovno bitjo sveta, kar je tudi bistvo krščanske vere.

Na predstavitvi je bila tudi hči Tineta Debeljaka, ki je povedala, da so bili odlomki Črne maše uporabljeni že leta 1946 na žalnih proslavah v taboriščih. V Sloveniji jo je leta 1990 prva ponatisnila založba Karantanija. Nato je vsem odgovornim za izdajo knjige podarila skice za lesoreze, o katerih je spregovoril Milček Komelj. Opisal je delo in življenje slovenske slikarke in ilustratorke Bare Remec, katere sestra Vera je bila Debeljakova žena. V Argentini je navdih iskala pri življenju Indijancev. Njeni lesorezi so prepojeni z močno izraznostjo in bolečino, ta je vidna tudi v podobi Marije Pomagaj.

Preden so si obiskovalci ogledali razstavo, je direktor založbe Družina Tone Rode prebral del pisma Kajetana Gantarja, v katerem se je ta opravičil, ker ni mogel priti na predstavitev, in opisal, kako je doživljal srečanje s Tinetom Debeljakom, tik preden je odšel v Argentino.

Foto: Tatjana Splichal

Video predstavitve:









Nalaganje
Nazaj na vrh