Bosanski škof Franjo Komarica od mednarodne skupnosti pričakuje več podpore za povratka željne katoličane, ki so med balkansko vojno v 90. letih prejšnjega stoletja zapustili svoje domove. Od konca vojnih pogajanj pred več kot 20 leti se je število katoličanov na območju Republike Srbske ter Bosne in Hercegovine prepolovilo, je po navedbah hrvaškega katoliškega časnika Glas koncila v začetku avgusta poročal banjaluški škof med srečanjem s predstavnico pokrajinskega odbora visokih predstavnikov v Banja Luki, veleposlanico Marianne Berecz. Politične, pravne in materialne pomoči za tiste katoliške begunce, ki si že več let želijo vrniti v domovino, močno primanjkuje, je pojasnil škof Komarica.



Banjaluški škof je izrekel tudi ostro kritiko mednarodni skupnosti, ki po njegovih besedah »ni dovolj poštena, iskrena, enotna, dosledna, verodostojna in odločna«. Konkretno je škof Komarica poleg visokega predstavnika Valentina Inzka zadolžil tudi Evropsko zvezo, da Bosni in Hercegovini pomaga iz gospodarsko in pravno težkega položaja. Če to ne bo uspelo, bodo neurejene razmere v državi, ki se jih je več let obravnavalo kot »nadzorovani kaos«, za vedno ogrozile varnost vse celine, opozarja škof.

Podobno mnenje je škof Komarica izrazil tudi med srečanjem z vodjo misije OVSE v Bosni in Hercegovini, Jonathanom Moorom. Katoličani v njegovi škofiji so bili pri razdeljevanju gospodarske pomoči mednarodnih organizacij za obnovo porušenih vasi, domov in župnij zapostavljeni. Kot primer je banjaluški škof spomnil na uničeno župnijsko cerkev v Drvarju, ki še do danes ni bila obnovljena.

Moore se je po navedbah hrvaške katoliške agencije IKA v pogovoru strinjal, da trenutno v Bosni ni »primerne terapije« za politične in socialne pogoje, izrazil pa je tudi obžalovanje zaradi neenotnosti in neodločnosti mednarodne skupnosti pri obnovi. Kljub temu je optimističen glede prihodnosti Bosne in Hercegovine, toda tako ustanove kot posamezniki bi si morali odločneje in združeni prizadevati za zaščito in uveljavljanje temeljnih človekovih pravic ter pravic narodnostnih in verskih skupnosti.

Vir: Kathpress
Foto: splet