Božič je mnogo več kot le čas, ko nas obišče Božiček in ko se sladkamo z božičnim pecivom, je pojasnil papež Benedikt XVI.; Božič je odgovor na hrepenenje človeštva po miru. Sveti oče je s temi besedami včeraj nagovoril zbrano množico na Trgu svetega Petra, s katero je molil Angel Gospodov. V krajšem nagovoru je dejal, da je praznik Gospodovega rojstva že blizu in bogoslužje četrte adventne nedelje nas z besedami preroka Miheja vabi, da se ozremo v Betlehem, v majhno mesto na Judovem, iz katerega je izšel vojvoda, ki bo vladal Izraelu.

V Betlehemu se je tisoč let pred Kristusom rodil veliki kralj David, ki ga Pisma soglasno prestavijo kot Mesijevega predhodnika. V Lukovem evangeliju beremo, da se je Jezus rodil v Betlehemu, ker se je Jožef, Marijin ženin, ki je bil iz Davidove hiše, šel popisovat v Davidovo mesto. Ko sta bila tam, je rodila Jezusa. Mihejeva prerokba omenja prav to skrivnostno rojstvo, ko pravi, da jih bo izročil oblasti drugih do časa, ko bo porodnica rodila, nato se bo ostanek njegovih bratov vrnil k Izraelovim sinovom (Mih 5,2). Obstaja torej Božji načrt, ki vključuje in razloži čase in kraje prihoda Božjega Sina na svet, je dejal sveti oče. To je načrt miru, kakor naznani prerok, ko govori o Mesiju Trdno bo stal in pasel čredo z Gospodovo močjo, z veličastvom imena Gospoda, svojega Boga, in prebivali bodo, kajti zdaj bo velik do konca zemlje. In on sam bo mir (Mih 5,3)!

In prav ta zadnji vidik prerokbe o mesijanskem miru, je nadaljeval sveti oče, nas vodi k zaključku, da je Betlehem tudi mesto – simbol miru, v Sveti deželi in po vsem svetu. Žal pa danes Betlehem ne predstavlja trdnega miru, ampak mir, ki ga z muko išče in pričakuje. Toda Bog se nikoli ne vda takšnemu stanju, zato se bo tudi letos v Betlehemu in po vsem svetu v Cerkvi obnovila skrivnost rojstva Božjega Sina, prerokba miru za vsakega človeka. To kristjanom nalaga prizadevanje, da se spustijo v vsa zamejena stanja, v pogosto neznane in skrite drame in v spopade, sredi katerih živijo, da bi z Jezusovimi držami povsod postali orodje in glasniki miru, da bi prinašali ljubezen, kjer vlada sovraštvo, odpuščanje, kjer so žalitve, radost, kjer je žalost, in resnico, kjer je zmota, kot je to lepo izraženo v znani frančiškanski molitvi.

Danes, kot v Jezusovem času, Božič ni pripovedka za otroke, ampak Božji odgovor na dramo človeštva, ki išče pravi mir. On sam bo mir, pravi prerok, ko govori o Mesiju. Na nas pa je, da mu na stežaj odpremo vrata in ga sprejmemo. Učimo se pri Mariji in Jožefu ter se v veri podajmo v službo Božjemu načrtu. Če ga dovolj ne razmemo, se izročimo njegovi modrosti in dobroti. Najprej iščimo Božje kraljestvo in Previdnost nam bo pomagala.

Ob koncu nagovora je sveti oče vsem vernikom zaželel blagoslovljen Božič.