Foto: Tatjana Splichal

Na božični dan, 25. decembra, v Katoliški Cerkvi praznujemo rojstvo Jezusa Kristusa. Vsebina praznika je povezana s skrivnostjo Božjega učlovečenja. Z Jezusovim prihodom v zgodovino se je Bog dokončno in nepreklicno zavzel za svet in za človeka.

Ob prihodu nove luči v naravo kristjani praznujemo novo Luč, ki ne bo nikoli ugasnila. Kakor koli natančen datum Jezusovega rojstva za krščanske veroizpovedi danes ni več bistvenega pomena, pač pa je glavna njegova vsebina: Božji Sin se je učlovečil in prišel na svet, da bi človeštvo odrešil njegovih grehov.

V Cerkvi so za božič že zgodaj vpeljali navado trikratnega obhajanja maše (opolnoči, ob zori in podnevi), kakršne nima noben drug praznik. Cerkev še danes ob božiču opravlja trikratno evharistično slavje – vsak duhovnik sme izjemoma opraviti tri maše. Pri polnočnici na sveti večer je največji poudarek na Jezusovem rojstvu, ob zorni maši se pripoved nadaljuje s pastirji, ki so obiskali Jezusa, dnevna maša pa govori o učlovečenju Boga.

Praznik Jezusovega rojstva je za vsakega kristjana priložnost, da se odpre in dovoli, da se Bog rodi v njegovem srcu ter tako utrdi in poglobi svojo vero.

V ljubljanski stolnici je polnočnico vodil nadškof metropolit Stanislav Zore, v mariborski stolnici pa mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl. Oba v svojih nadškofijah vodita tudi dopoldanske božične maše. V Evangeličanski cerkvi je na predvečer praznika potekalo bogoslužje, ki ga je v cerkvi Primoža Trubarja v Ljubljani vodil evangeličanski škof Geza Filo.

Papež Frančišek bo mašo v Vatikanu vodil opoldne, med njo pa bo podelil tradicionalni blagoslov mestu in svetu.