V spomin na prvo tovrstno uprizoritev Jezusovega rojstva bodo Trg sv. Petra v Vatikanu tokrat krasile jaslice iz doline Rieti, božično drevo pa bodo, kot smo že poročali, pripeljali iz piemontske doline Maira v občini Macra.

Tradicionalna slovesnost ob odprtju jaslic s prižigom luči na Trgu sv. Petra v Vatikanu je predvidena 9. decembra ob 17. uri.

Tradicionalna slovesnost ob odprtju jaslic s prižigom luči je predvidena 9. decembra ob 17. uri, poroča spletni portal Vatican News: vodil jo bo kardinal Fernando Vérgez Alzaga, predsednik governatorata, navzoča bo tudi s. Raffaella Petrini, glavna tajnica governatorata. Papež Frančišek bo istega dne dopoldne, kot je v navadi, v avdienco sprejel delegaciji iz Rietija in Macre.

Božično drevo na Trgu sv. Petra. FOTO: Vatican Media

Osemsto let od postavitve prvih jaslic

Letos torej mineva osemsto let, odkar je sv. Frančišek Asiški želel postaviti prve jaslice, papež Honorij III. pa je potrdil Pravilo za manjše brate. S postavitvijo jaslic iz doline Rieti bodo v Vatikanu, tako na Trgu sv. Petra kot v dvorani Pavla VI., obeležili to dvojno obletnico.

Ob letošnjem božiču se bo Trg sv. Petra spremenil v mali Greccio.

Sv. Frančišek Asiški je po vrnitvi s potovanja v Sveto deželo želel uprizoriti Jezusovo rojstvo, in sicer v kraju, ki ga je spominjal na Betlehem: to je bil Greccio, vasica v Rietski dolini, ki leži med skalami na nadmorski višini 700 metrov.

Ob letošnjem božiču se bo v mali Greccio spremenil Trg sv. Petra. Pred Petrovo baziliko bo ob jaslih poleg vola in osla postavljenih le nekaj figur: tisti, ki so udejanjili Frančiškovo željo, recimo plemič Giovanni Velita in njegova žena Alticama, trije Frančiškovi bratje in nekaj pastirjev. Prve žive jaslice v zgodovini je opisal Tomaž iz Celana in njegovemu opisu so sledili ustvarjalci letošnjih jaslic v Vatikanu. V središču prizora je freska v jami v Grecciu, pred katero manjši brat obhaja mašo v navzočnosti sv. Frančiška, ki v rokah drži Dete, ob njem pa so še Marija in Jožef ter vol in osel.

Papež v Grecciu, december 2019. FOTO: Vatican Media

Osmerokotnik v spomin na osemsto let

Struktura spominja na skalo svetišča Greccio s simbolnim objemom stebrišča na Trgu sv. Petra in je postavljena na osmerokotno osnovo v spomin na osemsto let od prvih jaslic. Poleg je kotanja, v kateri teče reka Velino s svojimi vodami, ki segajo od Rietske doline do Rima. Voda obenem spominja na Hvalnico stvarstvu in na tisočletno zgodovino doline, tako bogate z vodami. Upodobljena bodo tudi štiri frančiškanska svetišča in mesto Rieti.

Jaslice so izdelali poklicni obrtniki, ki so sledili zasnovi jaslic umetnika Francesca Arteseja. Liki v naravni velikosti so izdelani iz poslikane terakote, oblačila pa so značilna za 13. stoletje.

V dvorani Pavla VI. bo Jezusovo rojstvo uprizorjeno v mozaiku iz beneškega stekla.

V dvorani Pavla VI. bo Jezusovo rojstvo uprizorjeno v mozaiku iz beneškega stekla. Pred Detetom Jezusom sta sv. Frančišek in sv. Klara, ki sicer ni bila navzoča pri upodobitvi prvih jaslic v Grecciu, simbolizira pa ženski dejavnik frančiškanstva.

Jezus je zavit v belo tkanino, medtem ko se modra sled spušča navzdol in obdaja sv. Frančiška, ki kleči z odprtimi rokami. Ta po zamisli umetnikov predstavlja vodo, vir življenja. Za svetnikom stoji sv. Klara, ki ima obraz na pol prekrit s skoraj črno tančico, oblečena pa je v temno vijolično redovno oblačilo klaris. Zdi se, da Klarine roke počivajo na sv. Frančišku.

Svetniški siji so upodobljeni v različnih barvah, s čimer je poudarjena različna vloga oseb. Prozorne in neprosojne ploščice iz beneškega stekla z ravnim robom iz rumenega zlata imajo Dete Jezus, Marija in Jožef, pri sv. Frančišku in sv. Klari pa je rob belo zlate barve. Marija nosi modro ogrinjalo z zvezdami v notranjosti, ki predstavljajo neskončnost, njena obleka pa je rdeča. Marijine roke držijo Jezusa, da bi ga predstavile svetu. Sveti Jožef je oblečen v oblačila zemeljske barve. Mozaik je delo umetnika Alessandra Serene iz Spilimberga v italijanski pokrajini Pordenone.

Jaslice v Grecciu. FOTO: Vatican Media

Planike za božično drevo

Bela jelka, ki bo letos krasila Trg sv. Petra, bo visoka skoraj 25 metrov. Prihaja iz visokogorske alpske doline, ki je dobila ime po potoku, ki teče skozi njo: Maira v občini Macra na severozahodu Italije, kjer v prostranih gozdovih raste na stotisoče avtohtonih rastlin, ki rastejo druga ob drugi. Občini Macra je uspelo postati stičišče med spodnjo in zgornjo dolino reke Maire. Občina leži na nadmorski višini 875 metrov in jo sestavlja 17 zaselkov in vasi. Nastala je leta 1928 z združitvijo občin Alma in Albaretto, ki sta bili kot samostojni občini ustanovljeni leta 1602. In prav od župljanov Albaretta – peščice prebivalcev, ki so ponosni na svojo tradicijo in zavzeti za njeno oživljanje – je prišla pobuda, da Vatikanu podarijo božična drevesa. Majhna skupnost vernikov želi na ta način izraziti svojo bližino svetemu očetu.

Božično drevo in jaslice na Trgu sv. Petra bodo na ogled do 7. januarja, ko obhajamo praznik Jezusovega krsta.

Nekoliko posebna je letošnja okrasitev jelke, ki želi biti znamenje skrbi za skupni dom, v duhu okrožnice Hvaljen, moj Gospod papeža Frančiška. Božično drevo bo krasilo na tisoče planik, ki jih bo prispevalo podjetje Piumatto Edelweiss iz kraja Villar San Costanza. Planike, ki so značilne za dolino Maira, bodo predstavljale sneg. Planike v svojem naravnem stanju živijo na nadmorski višini nad 1.800 metri. Podjetje, ki si prizadeva za varstvo okolja, jih goji na ravnini, ne da bi pri tem ogrožalo tiste v naravnem okolju, s čimer prispeva k ohranjanju in zaščiti te redke rastline.

Božično drevo in jaslice na Trgu sv. Petra bodo na ogled do 7. januarja, ko obhajamo praznik Jezusovega krsta.