Božidar Premrl je do zdaj izdal že veliko knjig o kamnarstvu oziroma klesarskih izdelkih, kamnarjih in klesarjih. Vse so zelo temeljite, v njih je izjemno veliko terenskega raziskovalnega dela.

Kamnarstvo in kamnarji na območju Trnovske in Banjške planote

Avtor v knjigi Špički, špičkarji, kamnarji, zidarji z etnografskega zornega kota obravnava kamen, kamnarstvo in kamnarje na območju Trnovske in Banjške planote ter bližnje okolice. Po orisu geografske značilnosti tega območja predstavlja tamkajšnje značilne kamnine, pri čemer posebno pozornost posveča ploščastemu in skrilnatemu kamnu, ki je zelo primeren za kritino spomeniško zaščitenih kamnitih stavb. V to geografsko in geološko okolje umešča kmečko stavbarstvo ter analitično obravnava kamnoseške člene kmečkih stavb. Izčrpno predstavlja zlasti datirane primerke, po katerih je mogoče slediti stavbnemu razvoju od 16. do prve polovice 20. stoletja.

Andrej Murovec iz Kanalskega Loma je zapustil opus imenitnih kiparsko okrašenih nagrobnikov. Nagrobnik Marije in Andreja Levpuščka. FOTO: Milko Matičetov, 1951, vir SEM

Andrej Murovec, nagrobnik Marijane in Janeza Levpuščka. FOTO: Milko Matičetov, 1951, vir SEM

V vasi Grgar so bili številni kamnoseki in zidarji

Predstavitvi najzanimivejših primerov kamnite kulturne dediščine sledijo biografije kamnosekov, kamnolomcev, zidarjev in drugih mojstrov kamna. Najpomembnejša vas je bil Grgar z najštevilnejšimi kamnoseki in zidarji, po pomembnosti mu sledijo Sedovec v Ravnici skupaj z Voglarji in Trnovim na obrobju Trnovske planote, na zahodnem robu Banjške planote pa Levpa s Seniškim Bregom. Posebno mesto zavzema Kanalski Lom s samoukom Andrejem Murovcem, ki je zapustil opus imenitnih kiparsko okrašenih nagrobnikov. Nazadnje so predstavljeni tudi tuji kamnoseki in zidarji, ki so v letih 1903–1906 gradili železnico v Soški dolini.

Vsebina in uvod

Jože Šušmelj: Nova Gorica in Gorica skozi pogled sociologa

Goriški muzej in Založba ZRC sta izdala knjigo Jožeta Šušmelja Sodelovanje dveh mest. Nova Gorica in Gorica ... skozi pogled sociologa, diplomata in nekdanjega predsednika Skupščine občine Nova Gorica. Knjiga ponuja celovit pregled razvoja in izzivov, s katerimi se je soočala Nova Gorica v različnih obdobjih svoje zgodovine, zlasti v kontekstu sodelovanja z Gorico in vplivov čezmejne dinamike. Sporočilo poudarja, kako pomembna je bila odprtost meje in sodelovanje med obema Goricama za gospodarski, kulturni in intelektualni utrip mesta. Prav tako opozarja na posledice osamosvojitve Slovenije, vojn na Balkanu in vključitve v EZ, ki so prinesle izgubo nekaterih ključnih gospodarskih dejavnikov in vloge mesta kot obmejnega središča.

Nova Gorica, pogled s Škabrijela, zadaj Gorica. FOTO: Ivo Žajdela

Izpostavil je ključne pobude za čezmejno sodelovanje

Avtor je izpostavil ključne pobude za čezmejno sodelovanje, kot je ideja o skupni gospodarski zbornici, evropski univerzi ter Evropskem združenju za teritorialno sodelovanje (EZTS). Vendar opozarja, da je kljub ambicioznim načrtom in pobudam pogosto primanjkovalo konkretnih izvedbenih mehanizmov in ustanov, ki bi podprle uresničitev teh ciljev. Avtor je ob koncu optimistično izpostavil potencial skupne kandidature Nove Gorice in Gorice za Evropsko prestolnico kulture, kar bi lahko dalo nov zagon obema mestoma in okrepilo njuno prepoznavnost v širšem evropskem prostoru.

Kazalo