Papež Frančišek je katehezo med današnjo splošno avdienco posvetil evangeliju usmiljenja. Pričel je s premišljevanjem o usmiljenju v Novi zavezi, v ospredje pa je postavil Jezusa. Vernike, ki so se udeležili splošne avdience, je spodbudil, naj prosijo za milost, da bi v jubilejnem letu usmiljenja doživeli moč evangelija.



»Jezus je namreč Božje usmiljenje, ki je postalo meso«, je izpostavil sveti oče. »Usmiljenje, ki ga je Jezus izrazil, udejanil in sporočal vedno, v vsakem trenutku svojega zemeljskega življenja. Ko je Jezus srečeval množice, oznanjal evangelij, ozdravljal bolne, pristopal k zadnjim, odpuščal grešnikom, je vedno naredil vidno ljubezen, ki je odprta za vse. Iz nje ni nihče izključen. Odprta je za vse brez meja. Čista, zastonjska, absolutna ljubezen. Ljubezen, ki doseže svoj vrh v žrtvi na križu. Da, evangelij je zares Evangelij usmiljenja, ker je Jezus usmiljenje.«

Vsi štirje evangeliji potrjujejo, da je Jezus pred začetkom svojega delovanja »hotel prejeti krst od Janeza Krstnika«. Ta dogodek odločilno usmeri celotno Kristusovo poslanstvo. Svetu se namreč ni predstavil v blišču templja, ni se naznanil z glasom trobente, niti ni prišel oblečen v sodnika, pa bi vse to lahko storil. »Po tridesetih letih skritega življenja v Nazaretu se je Jezus skupaj z mnogimi ljudmi svojega ljudstva napotil k reki Jordan in se postavil v vrsto z grešniki, da bi se dal krstiti«, je pojasnil papež Frančišek.

Od začetka svojega delovanja se je pokazal kot mesija, ki sprejme nase človeško stanje, čuti solidarnost in sočutje. V nazareški sinagogi tudi sam zatrdi: »Duh Gospodov je nad menoj, ker me je mazilil, da prinesem blagovest ubogim. Poslal me je, da oznanim jetnikom oproščenje in da bo slepim vrnjen vid, da izpustim zatirane na prostost, da oznanim leto, ki je ljubo Gospodu.« Vse, kar je Jezus naredil po krstu, je bila izpolnitev začetnega načrta, je pripomnil sveti oče: »Vsem prinesti Božjo ljubezen, ki rešuje.« Jezus ni prinesel sovraštva, ampak ljubezen, ki rešuje. »Približal se je zadnjim in jim govoril o Božjem usmiljenju, ki je odpuščanje, veselje in novo življenje.«

»Sin, ki ga je poslal Oče, je zares začetek časa usmiljenja za vse človeštvo!« je poudaril papež Frančišek. Tisti, ki so bili na bregu Jordana, niso takoj razumeli pomembnosti Jezusovega dejanja. Sam Janez Krstnik se je začudil njegovi odločitvi. Nebeški Oče pa je dál slišati svoj glas od zgoraj: »Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje.« Na ta način Oče potrdi pot, na katero se je podal Sin kot mesija, medtem pa se nadenj spusti Sveti Duh kakor golob. Tako Jezusovo srce bije enoglasno s srcem Očeta in Duha ter vsem ljudem kaže, da je zveličanje sad Božjega usmiljenja.

V nadaljevanju kateheze je papež pozornost usmeril v križanega Jezusa, kjer lahko še jasneje vidimo to veliko skrivnost ljubezni. Ko je za grešnike umiral nedolžni, je prosil Očeta: »Oče, odpústi jim, saj ne vedo, kaj delajo«. Na križu Jezus prinese greh sveta Očetovemu usmiljenju. In s tem so naši grehi odstranjeni. »Nič in nihče ni izključen iz te žrtvene Jezusove molitve«, je izpostavil Frančišek. To pomeni, da se ne smemo bati pred priznanjem in izpovedjo grehov, kajti vsak greh je Sin nesel na križ, je pojasnil sveti oče. Velikokrat vidimo grehe drugih ljudi, a pri tem se moramo vprašati: »Kaj pa jaz?« Vsi smo namreč grešniki in vsem nam je odpuščeno, vsi lahko prejmemo odpuščanje, ki je Božje usmiljenje. Ko se ga spovemo in se skesani izročimo Njemu, smo lahko prepričani, da nam je bilo odpuščeno. Zakrament sprave nam vsem daje moč za odpuščanje, ki izvira iz križa, in v našem življenju obnavlja milost usmiljenja, ki jo je pridobil Jezus. »Ne smemo se bati svojih slabosti. Moč ljubezni Križanega ne pozna ovir in se nikoli ne izčrpa.«

Papež je katehezo sklenil s spodbudo, naj »v tem jubilejnem letu prosimo Boga za milost, da bomo doživeli moč evangelija: evangelija usmiljenja, ki spreminja, ki odpira srce za Boga, ki nam dela zmožne odpuščati in gledati na svet z dobroto. Če sprejmemo evangelij Vstalega Križanega, je vse naše življenje oblikovano z močjo njegove ljubezni, ki prenavlja«.

Vir: Radio Vatikan
Foto: RV / ANSA