Včeraj opoldne se je na s soncem obsijanim Trgom sv. Petra v Vatikanu zbralo okrog 20.000 romarjev in rimskih meščanov k opoldanski molitvi angelovega češčenja. Kot so poročali pri vatikanskem radiu, je sveti oče v nagovoru spregovoril o Božjem klicu, namenjenemu vsakemu kristjanu, in se pri tem oprl na tri svetopisemske primere.

Izaija je stal pred trikrat svetim Božjim obličjem poln strahu in v globoki zavesti, da ni vreden, da bi bil Gospodov prerok. Toda serafin mu je očistil ustnice z žarečim ogljem in ga očistil greha, tako da se je Izaija počutil pripravljenega in je na poklic vzkliknil: ‘Tukaj sem, Gospod, pošlji mene!’ Podobno se je dogodilu apostolu Petru, ko so ribiči ponovno vrgli mreže in ulovili množino rib. S tem so bili priče čudežu. Peter pa je stopil pred Jezusa in mu dejal: ‘Pojdi od mene, Gospod, ker sem grešen človek!’ Tedaj ga Jezus pomiri: ‘Ne boj se, odslej boš ribič ljudi!’ In Peter je zapustil vse in šel za Jezusom. Kot tretji primer, kako Bog kliče, je sveti oče izbral sv. Pavla. Ta se je vse življenje zavedal, da ni vreden, da bi se imenoval apostol, ker je v mladosti preganjal Cerkev. Hkrati pa je priznal, da je Božja milost v njem storila čudovite stvari, kljub njegovim mejnim točkam, in mu zaupala nalogo in čast oznanjati Evangelij.

V teh treh izkušnjah vidimo, kako pristno srečanje z Bogom človeka privede do tega, da prizna svojo revščino, neprimernost, svoje meje in lastni greh. Toda kljub človeški krhkosti Gospod, ki je bogat v usmiljenju in odpuščanju, spremeni človekovo življenje in ga kliče, naj hodi za njim, je dejal papež. Ponižnost, o kateri pričujejo Izaija, Peter in Pavel vabi vse, ki so prejeli dar Božjega klica, da se ne usmerjajo le na svoje omejenosti, ampak naj svoj pogled uprejo v Gospoda in na njegovo presenetljivo usmiljenje, se v srcu spreobrnejo in z veseljem zapustijo vse ter služijo Gospodu. On namreč ne gleda na to, kar je pomembno za ljudi. ‘Človek namreč vidi, kar je pred očmi, Gospod pa vidi v srce,’ (1Sam 16,7) in iz revnih ter slabotnih ljudi, ki pa vanj verujejo, naredi neustrašne apostole in oznanjevalce odrešenja.

V letu duhovništva prosimo Gospodarja žetve, naj pošlje delavcev na svojo žetev, je dejal papež. Tistim, ki v sebi čutijo duhovniški poklic, je zaželel, da bi sledili klicu, ter po resnem premisleku nanj velikodušno odgovorili. Pri tem naj se ne bi zanašali na lastno moč, ampak naj bi se odprli delovanju milosti. Devici Mariji pa priporočimo vse poklice, posebno še duhovniške in redovniške, je zaključil sveti oče svoj nagovor pred včerajšnjo molitvijo angelovega češčenja.