Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Br. Bernardin (Domen) Iljaš izrekel večne zaobljube

Za vas piše:
Marko Mesojedec
Objava: 15. 09. 2026 / 05:57
Čas branja: 5 minut
Nazadnje Posodobljeno: 15.09.2026 / 06:04
Ustavi predvajanje Nalaganje
Br. Bernardin (Domen) Iljaš izrekel večne zaobljube
FOTO: Jože Potrpin

Br. Bernardin (Domen) Iljaš izrekel večne zaobljube

Brat Bernardin (Domen) Iljaš je na predvečer praznika povišanja Svetega križa pri frančiškanih na Tromostovju v Župniji Marijinega oznanjenja izrekel slovesne večne zaobljube v redu manjših bratov.

29-letni brat Bernardin je kot član Slovenske frančiškanske province sv. Križa leta 2021 vstopil v noviciat in na Trsatu oblekel frančiškanski habit. 27. avgusta 2022 je prav na Trsatu izrekel prve začasne zaobljube. Takrat je obljubil življenje v uboštvu, čistosti in pokorščini. Lani je obnovil začasne zaobljube, zdaj pa je izrekel še večne zaobljube. S tem je bil imenovan za člana bratstva v Šiški. Pomagal bo na tamkajšnji župniji in v župniji za Bežigradom. Obenem želi v prihodnjih mesecih diplomirati, čemur sledi diakonsko posvečenje.

FOTO: Jože Potrpin

Milosten trenutek

Obred slovesnih zaobljub je doživel kot milosten trenutek, čeprav priznava, da je bil precej dolg in naporen. Pravi, da je bil nekoliko nervozen, a sta ga lepota bogoslužja slovesnih zaobljub in prekrasnega petja pevcev APZ sv. Cecilije pomirjala. »Izrekel sem jih v naši cerkvi na Tromostovju v roke našega provinciala p. Christiana Gostečnika, v jubilejnem letu 800-letnice transitusa našega ustanovitelja sv. Frančiška, ki je prav Križ našega Gospoda tako častil in se je Križanemu tako približal, da je bil kot prvi med svetniki zaznamovan z Njegovimi ranami. Vsa ta simbolika je na prav poseben način nagovarjajoča.«

FOTO: Jože Potrpin

Domači, prijatelji, farani, duhovniki, bogoslovci

Vesel in počaščen je bil zaradi lepe udeležbe na slovesnosti. »Zaobljube sem izrekel v pričo svoje družine in mnogih sorodnikov, prijateljev in sofaranov iz mnogih župnij, posebno iz Kosez, Tromostovja in Škofljice ter seveda mnogih sobratov iz naše ter iz bratskih hrvaških provinc, domačih župnikov in drugih duhovnikov ter bogoslovcev, s katerimi smo delili leta študijske formacije na Teološki fakulteti.« Veliko je bilo tudi ministrantov iz več župnij, zato se brat Bernardin nadeja, »da tudi take slovesnosti mladim fantom pomagajo na poti razločevanja življenjske poklicanosti«.

Pozdrav z domačimi. FOTO: Jože Potrpin

Br. Bernardin s sošolcema z gimnazije. FOTO: Jože Potrpin

Svetel zgled župnikov Jožeta in Igorja

V prvem desetletju življenja je odraščal v župniji Škofljica, nato pa je bil večino časa, do vstopa v samostan, kot mladinec dejaven v župniji Ljubljana Koseze. »S frančiškani sem prišel v stik prek cerkve na Rožniku, saj smo živeli v bližini. Vsi duhovniki, posebej moja župnika, gospod Jože in gospod Igor, so bili svetel zgled na poti razločevanja duhovnega poklica.« Je nezakonski otrok in ima precej široko in 'sestavljeno' družino. »Mama se je pozneje poročila in očim je imel iz prvega (le civilnega) zakona že tri otroke, skupaj pa imata še dva, tako da sem že od ranega otroštva govorim, da imam pet bratov in sester.«

FOTO: Jože Potrpin

Ljubezen do zgodovine krščanstva in klasične kulture

Že pred vstopom v noviciat sta ga zelo zanimala zgodovina krščanstva in klasična kultura, kar izvira še iz otroštva in to se je vseskozi le poglabljalo. »Frančiškovi redovi namreč delujemo na Slovenskem praktično skoraj 800 let. V Ljubljano naj bi denimo prišli že leta 1233. V vseh teh stoletjih so se naši samostani in cerkve oblikovali kot bogate zakladnice kulturne in umetnostne dediščine, od knjižnic, do arhivov in podobno. Tudi skrb za to našo tradicijo je pomemben del naše karizme. Naša dediščina je pomemben izraz naše vere, saj nas povezuje s vsemi našimi predniki, ki so verovali in vero živeli pred nami. Za nas, frančiškane, je to dediščina stoletja plodnega delovanja naše karizme na našem prostoru, ki je preživela tako protestante, Turke, razsvetljenstvo, veliki vojni 20. stoletja kot tudi komunizem.«

Polna cerkev pri frančiškanih na Tromostovju. FOTO: Jože Potrpin

Zakaj Bernardin?

Kot prav naš sogovornik, je sveti Bernardin pomemben svetnik, velik oznanjevalec Božje besede in častilec Jezusovega imena ter reformator njihove redovne karizme. »Božja volja je hotela, da sem rojen na njegov god, to je 20. maja. Trenutno imamo v provinci dva Dominika, ime Bernardin pa je bilo od smrti p. dr. Bernardina Sušnika prosto, zato sem že lani, ob obnovitvi začasnih zaobljub, z veseljem in spoštovanjem od njega prevzel to 'štafeto'«, je še dejal brat Bernardin.

FOTO: Jože Potrpin

Uboštvo, čistost, pokorščina

Na slovesnosti na Tromostovju je provincial Slovenske frančiškanske province Sv. Križa p. Christian Gostečnik v pridigi poudaril nekatere vidike, ki jih je brat Bernardin pred vsemi zbranimi obljubil. Najprej uboštvo. »To je nekaj, kar tako težko razumemo v sodobnem svetu,« je dejal in spomnil, da pri tem ne gre le za odpoved denarju: »Uboštvo pomeni veliko več. Da v sebi narediš prostor za drugega človeka. To je globoko sočutje. Ne moreš biti sočuten s človekom, če ga ne sprejmeš vsej polnosti, če ne začutiš drget njegovega notranjega srca, hrepenenje, ljubezen, bolečino.«

P. Christian Gostečnik med pridigo. FOTO: Jože Potrpin

Druga obljuba je po njegovih besedah zaobljuba čistosti. »To ne pomeni samo, da mi ne živimo poročenega življenja, predvsem pomeni biti čist moški, ki izčisti sebe. Kaj ni najbolj čudovito srečati čistega moškega, ob katerem se počutiš varno, ko veš za njegove namene, ko veš, kaj želi? Kaj ni najbolj čudovito priti v cerkev in videti pred oltarjem moškega, ki ve, kaj hoče, ki tam stoji, ki govori in verjameš njegovim besedam, ki stoji za tistim, kar govori. To je osnovna čistost.«

FOTO: Jože Potrpin

Tretji vidik pa je pokorščina. »Pokorščina pomeni, da skušaš vedno znova slišati tudi glas drugega, da si v dialogu z drugim, da ne kalkuliraš in me ne manipuliraš, da ne iščeš svojega lastnega knjigovodstva, kdaj boš prišel na dan z zamerami, besedami žalitvami, stvarmi, ki so te nekoč ranile in čakaš, kdaj jih boš plasiral v skupnost, denimo na skupnem sestanku ali srečanju.«

Še nekaj utrinkov s slovesnosti si oglejte v fotografijah Jožeta Potrpina. 




Nalaganje
Nazaj na vrh