Če smo se ob koncu zimske sezone, ko je na skakalnicah in letalnicah kraljeval smučarski skakalni as Domen Prevc, spraševali, za koga bomo navijali poleti, je minuli konec tedna pokazal, kako razvejana in bogata je naša športna scena. Slovenija po zaslugi izjemnih posameznikov vseskozi kroji svetovni športni vrh v različnih panogah, a zadnji dnevi vnovič dokazujejo, da je naša država kljub svojih majhnosti in temu posledično manjšemu »kadrovskemu bazenu« sposobna tudi v ekipnih športih dosegati vrhunske rezultate.

Med 11. in 19. julijem je Ljubljana gostila evropsko prvenstvo košarkarjev stare celine do 20 let. Po zanesljivih zmagah v skupinskem delu so naši mladci pod vodstvom trenerja Danijela Radosavljevića svojo zmagovalno miselnost prenesli tudi v izločilne boje. V četrtfinalu so z 90 : 72 najprej premagali Turke, v polfinalni poslastici so ugnali Francoze (91 : 89), v nedeljskem finalu pa so kar nekoliko presenetljivo zlahka s 84 : 65 odpihnili še Srbe. Tem mladim fantom želimo in jim privoščimo, da bi čim prej okrepili člansko izbrano vrsto in se pridružili Dončićevim mojstrovinam pod obročem. Bravo, Slovenija!

Lep uvod v zlati košarkarski večer so nam le nekaj ur pred tem pripravili njihovi rokometni sovrstniki, ko so v tekmi za 3. mesto na evropskem prvenstvu v Romuniji pod vodstvom trenerja Tomaža Ocvirka strli odpor žilavih Dancev in jih premagali za dva gola (30 : 28). Kako odločni so bili naši rokometaši, pove podatek, da je skandinavska ekipa prvi gol dosegla šele v 11. minuti srečanja. Bravo, Slovenija!

Skoraj istočasno je v srbski prestolnici moška članska odbojkarska ekipa odigrala zadnjo tekmo rednega dela Lige narodov in suvereno, brez izgubljenega niza, slavila zmago nad domačini. Z desetimi zmagami in zgolj dvema porazoma so se odbojkarji pod vodstvom trenerja Solija zanesljivo uvrstili na zaključni turnir najboljših osmih ekip na svetu, ki ga bo prihajajoči konec tedna gostila Kitajska. Poleg gostiteljev bo Slovenija z zgolj dvema milijona prebivalcev v družbi reprezentanc, kot so Japonska, Poljska, Italija, ZDA, Turčija in Ukrajina. V šali bi lahko rekli, da se bodo pomerili David (Slovenija) in sedem Goljatov. Bravo, Slovenija!

Izven športnih dvoran pa na Dirki po Franciji navdušuje Tadej Pogačar. Po dveh tretjinah tritedenske preizkušnje ima naš šampion pred najbližjim zasledovalcem, Belgijcem Remcom Evenepoelom, natanko pet minut prednosti. Njegov najresnejši tekmec za rumeno majico, Danec Jonas Vingegaard, ki je zasedal drugo mesto, je v nedeljski 15. etapi nesrečno padel in si zlomil ključnico, zato je moral predčasno zaključiti Tour. Veličina Tadeja Pogačarja je ob tem prišla še bolj do izraza. Po nesreči je na družbenem omrežju Jonasu namenil naslednje besede: »Tour brez tebe ne bo enak. Hitro okrevaj, moj prijatelj.« Zapis, vreden posnemanja. Tudi Tadej se namreč zaveda, da se lahko sam kaj hitro znajde v podobni situaciji. Če se bo izognil padcem in vsem drugim pastem na cesti, pa bo lahko prav kmalu že petič slavil na najprestižnejši dirki na svetu. Bravo, Slovenec!

Za konec še enkrat za mnoge k najpomembnejši postranski zadevi na svetu. Slovenska nogometna reprezentanca na svetovnem prvenstvu ni nastopila, a so bili na igrišču ali tribuni najmanj štirje (opazni) Slovenci. Slavko Vinčić je bil namreč glavni sodnik finalne tekme, ki jo je po podaljšku dobila Španija, ob stranskih črtah pa sta mu pomagala rojaka Tomaž Klančnik in Andraž Kovačič. Na tribuni je tekmo spremljala tudi dobro razpoložena prva dama ZDA slovenskega rodu, Melanija Trump.

Slovenija minuli konec tedna zagotovo ni bila zgolj nema opazovalka športnega dogajanja, ampak po zaslugi naših izjemnih športnikov njena dejavna soustvarjalka. Lahko ta ponos in to sposobnost medsebojnega sodelovanja prenesemo tudi na druga področja javnega življenja v Sloveniji?