Na Slovenskem knjižnem sejmu je bila tudi sobota pestra. Založba Družina jenamreč pripravila kar tri dogodke.

Velike zgodbe stare zaveze

Ob 10. uri smo predstavili Ilustrirano Sveto pismo in se s prevajalcemAlešem Bergerjem, umetnostnem zgodovinarju Milčku Komelju in Marjanu Peklaju,ki je opravil strokovni pregled, pogovarjali o zgodbah stare zaveze. Ogledalipa smo si tudi animirani film o Babilonskem stolpu. Po knjigi je bilo narejenihveč risanih filmov. Pogovor je vodila Jasmina Rihar.

IlustriranoSveto pismo sta ustvarila francoski pisatelj Frederic Boyer in ilustrator SergeBloch. Opaziti je, da sta sodelovala, so ugotovili sogovorniki. Tako je npr.Noetova barka skrinja, ker tako nakazuje besedilo. Marjan Peklaj je poudaril,da knjiga kljub ilustracijam ni namenjena le otrokom. Najprej se mu je zdelaprovokativna. Sicer pa jo je opisal kot nedolgočasno in kritično z neobičajnointerpretacijo. Tako pa jo je mogoče približati bralcu in ga spodbuditi, da bibral Sveto pismo in ga odkrival na novo. 35 poglavij ima tudi stvarne razlage.

Napisana jetelegrafsko, zato jo je težko prevajati. Pri prevajanju se je Aleš Berger oprlna prevod Jožeta Krašovca. Vendar se avtor ni držal pripovedi dobesedno.Povedal je, da je bilo težko obdržati ritem kratkih stavkom, ki imajo hkratiepsko širino. Sicer pa pri prevajanju ni imel večjih težav.

MilčekKomelj je priznal, da je bil ob prvem stiku s knjigo zgrožen, ko jo je spoznalbolje, pa navdušen. Biblija napisana na novo - groteskno, duhovito, človeško,preprosto, v Visoki pesmi tudi poetično in lirično. Zapisano je bistveno napreprost način. Prepričan je, da bo knjiga pritegnila veliko bralcev, saj smozdaj bolj vajeni gledati kot brati. Prav tako preproste so ilustracije, podobnevinjetam. Spominjajo na vinjete, včasih je Bloch sliko ustvaril z eno potezo,drugič pa zapletenejšo. Opaziti je širok razpon estetike in avtorjev osebenpečat. Uporabil pa je tudi sodobne elemente, kot je Eifflov stolp, zato je vknjig zajet duh časa. Ilustracije so ekspresivne, v njih je lepota, prilagajajose besedilu, zato utripajo v ritmu. Z velikimi črkami je poudarjen začetek, karspominja na besede: »Na začetku je bila beseda« in na znanstveno metodoubesedovanja.

Po ogleduanimiranega filma s hudomušnimi elementi in vedno aktualnim sporočilom, jeMarjan Peklaj dejal, da je Sveto pismo življenjska knjiga, nikoli zastarela inpomagalo iz negotovosti. V knjigi in tudi filmu je bilo opaziti elementedanašnje civilizacije, kot je že prej omenjeni Eifflov stolp na vrhuBabilonskega, ki ponazarja napuh, tank - podoba zla, ameriške nebotičnike ...Knjiga je tako vznemirljiva in brezčasna, kot bi se svet nič ne spremenil. Ševedno imamo begunce, vojne, strasti ... Kratke zgodbe so zabavne, a kritične,dinamika pa spominja na kratke filme.     

Ajdova kaša, žganci in še kaj vmes

Brezčasna innikoli dokončna pa je tudi človekova potreba po okusni hrani, ne le takšni, kinas nasiti, temveč takšni, v kateri uživamo.

Izbranih 25značilnih jedi je v knjigi Abeceda okusov Slovenijepredstavljenih z zgodbami, fotografijami in recepti. Bogastvo slovenskekulinarike je v njeni lokalni in regionalni raznolikosti. Poznamo različne jediz istim imenom in imamo eno jed z različnimi imeni.

VKulinarfestu so lahko obiskovalci spoznali najznačilnejše jedi slovenskihpokrajin, ki pa jih večinoma ne pripravljamo pogosto ali pa ne poznamo zgodbe onjih. Te je predstavil avtor knjige Abeceda okusov Slovenije, dr. JanezBogataj. Obiskovalci pa so lahko poskusili jedi od A do Ž in še katero vmes(ajdovo kašo, kranjsko klobaso, žgance), ki so jih pripravili v gostišču Arvaj.

Etika komunikacije

Kako se pogovarjati, da bi dosegli želeni učinek in hkrati ohranili etično držodo sogovornika, so se spraševali že v preteklosti, vprašanje pa je še vednoaktualno.

»Človekje družbeno bitje in zato nujno prisiljen v izbiro bolj ali manj dobrega načinasporazumevanja. Dobra komunikacija je naša človeška odgovornost,« je v knjigi Etika komunikacije, izdala jo je založbaDružina, zapisal italijanski filozof Adriano Fabris.

Ob knjigi in vprašanjih kajpomeni dobro komunicirati in čemu etika komunikacije, se je Manica Ferencpogovarjala s sociologom in publicistom Bernardom Nežmahom, zunanjepolitičnonovinarko Televizije Slovenija Mojco Širokin piscem spremne besede v slovenski izdaji knjige filozofom dr. Deanom Komelom.Širokova je dejala, da je komunikacija ključna za človeka, da komuniciranajprej sam s seboj in potem tudi z drugimi. Zaskrbljena je nad pojavom, da jev današnjem svetu vedno več možnosti komunikacije, kar je verjetno tudiposledica, da vedno manj komuniciramo. Tudi raven komunikacije je vedno boljnizka. Lepo je opisala tudi, do česar je pripeljala uporaba tvitanja. Opazovalaje neko svojo kolegico novinarko, ki se je vsaki dve uri v živo javljala vprogram, vmes pa je pošiljala tvite. Zanimalo jo je, kako potem sploh pride doinformacij.

Nežmahje opisal komuniciranje pri spletnem komentiranju (t. i. forumih). Ti so sehitro izrodili samo še v to, da sodelujoči izrazi svojo misel na čim boljudaren način. Posameznik se oglasi s »tisoč monologi«. Gre le še za pogovorgluhih. Kot profesor tudi opaža, da mladi s tem, ko strastno sledijo spletnimvsebinam, tako poskušajo doseči družbeni status. Pri tem pa jih šolske vsebinebolj malo zanimajo.

Gledekomunikacije je dejal, da je danes to bolj ali manj tržno blago. Velikakoličina komunikacij ima za slabost, da nam ob tem primanjkuje časa. Človek vpoplavi komunikacij nima več časa za komuniciranje s samim seboj. Neskončnostkomunikacije povzroča, da prvinskih stikov ni več. Poleg tega, več kot imamoinformacij, manj vemo o svetu.

Komelje opisal t. i. znanstveno komuniciranje. Nekoč so se sodelujoči na simpozijihzadržali dalj časa in neko temo predebatirali. Danes nekateri pridejo,preberejo svoje besedilo in takoj odidejo. Spomnil je na stanje t. i. kulturnihrevij na Slovenskem (ki jih več ni). Nekoč so bile prostor komuniciranja. Znjimi smo se kot nacija vzpostavljali. Nežmah je dodal, da je beseda občevanjezožena le še na spolni odnos.

Nakoncu je Dean Komel citiral Aristotela: Ljudje se ne srečujejo kot živina napaši, ampak zato, da se bodo pogovarjali.

Filozof jeknjigo namenil vsem, ne le izbrancem, saj vsi stopa v odnos in komuniciramo. Ane vsi dobro komuniciramo. Zato se moramo vprašati, kakšna je naša komunikacija:dobra ali slaba in kaj z njo povzročamo. Še posebej se morajo o tem spraševatitisti, ki se s komunikacijo ukvarjajo poklicno, saj imajo večjo odgovornost,ker vplivajo na nas: novinarji, oglaševalci, javni organi, politiki ... Za vsevelja etika komunikacije, da znamo njihovo komunikacijo presoditi, joprepoznamo, razumemo in jo lahko kritiziramo.

Foto:Tatjana Splichal