Pred petnajstimi leti, 1. januarja v svetem letu 2000, je takratni nadškof Franc Rode po odloku Slovenske škofovske konference, Brezje razglasil za slovensko narodno svetišče. Na isti dan poldrugo desetletje pozneje je nadškof Stanislav Zore v brezjanski baziliki odprl sveta vrata usmiljenja. Ob razglasitvi svetega leta je namreč papež določil, naj se sveta vrata ne odprejo samo po cerkvah sv. Petra in velikih rimskih bazilikah, kot je bilo to navada doslej, ampak naj se svetoletna vrata odpre tudi v krajevnih Cerkvah, navadno so to stolnice. »Po izboru ordinarija jih je mogoče odpreti tudi v svetiščih, kamor romajo številni romarji, ki se jih v srcu na svetih krajih dotakne milost. V tem duhu smo danes, na novega leta dan, ko Marijo častimo kot božjo mater, odprli svetoletna vrata v brezjanski baziliki,« je dejal nadškof Zore. Svetoletna vrata za brezjansko baziliko je naredil kipar Mirsad Begić, intervju z umetnikom bomo objavili v prihodnji tiskani številki Družine.

Sveta vrata na Brezjah je naredil kipar Mirsad Begić (fotografije Ksenja Hočevar)

»Prihiteli smo na Brezje, saj so Brezje tako svetišče, kjer se milost redko dotakne globoko vsakega od nas kot ravno pri Mariji pomagaj. Brezje so za slovenskega kristjana že same po sebi kraj usmiljenja,« je dejal nadškof Zore in pristavil, da na Brezjah izkustveno doživljamo usmiljenje. »Vedno znova prihajamo sem, da bi Mariji izročili tisto, kar nas teži, kar nam povzroča trpljenje, spravlja v negotovost. S kolikšnim zaupanjem pridemo pred njen oltar! Pokleknemo in po kolenih poromamo okoli njene milostne podobe. Kolena nas trdno povezujejo z zemljo, iz katere smo vzeti in nam pomagajo, da v sebi prebudimo ponižnost, ki jo v tem svetu tako zelo potrebujemo. Srce pa se dviga kvišku. Steguje se k Materi, k Mariji. Ko se ozremo k Mariji, v njenem naročju vidimo Sina. Ljubeče ga varuje, a ga ne zadržuje zase. Kot bi ga varovala zato, da vedno znova spoznamo, kako dobra mama je.«

Nadškof Zore je spomnil tudi na misli iz papeževe poslanice za svetovni dan miru. »Bog do človeka ni brezbrižen, zato tudi mi ne smemo popuščati skušnjavi brezbrižnosti, zlasti do bližnjega. To namreč lahko preide v pasivnost, nezavzetost, ki ohranjata krivice in hudo družbeno neravnovesje, kar lahko pripelje do konfliktov in nasilja,« je dejal nadškof Zore in dodal: „Če bi bili usmiljeni, ne bi mogli biti brezbrižni, če bi bili usmiljeni, bi nas usoda ljudi bolela. Po božjem zgledu bi si tudi mi srčno prizadevali, da ta dežela ne bi bila izročena pogubi. Zato vas vabim, da v tem letu usmiljenja prihajamo na Brezje, vstopamo skozi sveta vrata, ki nas skozi podobo Jezusovega trpljenja simbolično pripeljejo v svobodo odrešenosti.“

Vrata je izdelal kipar Mirsad Begić. Intervju z umetnikom bomo objavili v prihodnji tiskani številki Družine.

Ob sklepu maše je rektor brezjanske bazilike frančiškan p. Robert Bahčič razložil simole na svetih vratih, delo kiparja Mirsada Begiča. Po besedah p. Bahčiča so brezjanska sveta vrata konkreten izraz Jezusove izjave iz Janezovega evangelija: 'Jaz sem vrata.' Na zunanji strani je upodobljen Kristus, pripet na križ, ki pada v brezno človeške bede. Slednje predstavlja grozeča jama s kostmi. Gube izražajo težo, grozo in strah. Kristus pada v to črno luknjo vesolja, ki ga z vso silo vleče v svojo sredino. Prihaja z višine, kar nakazuje njegovo učlovečenje. Desna Kristusova roka je že v breznu med drugimi kostmi. Leva roka pa v prostoru ustvarja sled, ki spominja na angelsko perut. Kristusovo telo je telo mladeniča, a njegov obraz je obraz starega moškega, s katerim se običajno upodablja Boga Očeta. Kristus je namreč edina pristna podoba Očeta. Pri Jezusovih nogah je vrč, v katerem se zbirajo solze trpečega ljudstva. Ob njem je vejica z rožnimi popki, ki predstavljajo hrepenenje ljudstva po spremembi. Posledice Božjega sestopa v pekel prikazuje motiv na notranji strani vrat. Ladja, ki plove na mirnih valovih, njen jambor so veje, ki prinašajo sadove. Teh je vse polno. V morju so sicer še zmeraj dobro vidne kosti, vendar ne napolnjujejo več z grozo, pač pa prinašajo sad.

Vhod v baziliko skozi sveta vrata je z dvorišča bazilike in samostana



Nadškof je vrata odprl in prvi stopil skoznje v molitvi in ob igranju bohinjskih rogistov (foto Ivan Rampre)


Pred začetkom maše je za nadškofom svetoletna vrata prestopilo še okoli 25 duhovnikov in 800 vernikov, ki so prišli na slavje odprtja.