Brezmadežno spočetje Božje Matere Marije je po besedah papeža Frančiška sporočilo usmiljenja. Sporoča nam, »da je bila Marija prva, ki jo je rešilo Očetovo neskončno usmiljenje«, kot je sveti oče pojasnil v nagovoru med včerajšnjo opoldansko molitvijo angelovega češčenja v Vatikanu. V brezmadežnem spočetju prepoznamo svitanje novega sveta, preoblikovanega z zveličavnim delom Očeta in Sina in Svetega Duha, Marija pa je »mati novega človeštva«.



Praznik Marijinega brezmadežnega spočetja nas spominja, »da je v našem življenju vse dar, vse usmiljenje«, je nadaljeval Frančišek. Boža Mati Marija pri tem pomaga »odkrivati Božje usmiljenje kot razlikujočo značilnost krščanskega«.

V središču včerajšnjega praznika je prepričanje, da je bila Marija spočeta brez izvirnega greha. Po katoliškem nauku so vsi drugi ljudje od spočetja dalje zaznamovani z madežem izvirnega greha. Z izrazom »izvirni greh« teologi označujejo splošno nagnjenost h grehu pri človeku. Papež Pij IX. (1846-1878) je leta 1854 nauk o Marijinem brezmadežnem spočetju razglasil za versko resnico. V spomin na to so dve leti kasneje na Španskem trgu v Rimu postavili kip Brezmadežne, ki ga papeži na ta praznik tradicionalno obiščejo.



Ob vznožju kipa pri Španskih stopnicah je včeraj molil tudi papež Frančišek, ki se je kasneje ustavil še v rimski baziliki Marije Velike. Svoje »romanje« po italijanski prestolnici je označil kot »dejanje sinovske vdanosti Mariji, Materi usmiljenja«, kateri je zaupal Cerkev in celotno človeštvo, na poseben način pa mesto Rim.

Pri Brezmadežni ob Španskih stopnicah je papež ob kipu položil cvetlice in v molitvi dejal, da k Mariji prihaja v imenu družin, otrok, mladih, starih, bolnih in zapornikov. Nagovoril je številne invalide, ki so se na vozičkih zbrali ob kipu, ljudje pa so svetega očeta navdušeno pozdravljali z vzkliki »živel papež!«.

Med vračanjem v Vatikan se je Frančišek ustavil tudi v baziliki Marije Velike, kjer je molil pred Marijino ikono.

Vir: Kathpress / Radio Vatikan
Foto: VR / AP / CTV