Karel III. je šele drugi britanski monarh, ki je spregovoril v kongresu Združenih držav Amerike, prva pa je to med obiskom leta 1991 storila njegova mati, pokojna kraljica Elizabeta II. Povod za obisk kraljevega para je 250. obletnica podpisa Deklaracije o neodvisnosti, s katero je trinajst nekdanjih britanskih kolonij 4. julija 1776 razglasilo neodvisnost od britanskega kraljestva.

Karel III. je v včerajšnjem nagovoru kongresu pozval k miru po vsem svetu, ob tem pa se je skliceval na vero in »skupne vrednote« med Združenim kraljestvom in ZDA, kot je poročal spletni portal americamagazine.org: »Za mnoge tu, pa tudi zame, je krščanska vera trdno sidro in vsakdanji navdih, ki nas vodi, ne le osebno, ampak skupaj kot člane naše skupnosti.«

Britanski kralj je v nagovoru pojasnil, kako je velik del svojega življenja posvetil medverskim odnosom in večjemu razumevanju, zaradi česar je »prav to vero v zmago svetlobe nad temo neštetokrat potrdil«. Skoznjo ga navdihuje globoko spoštovanje, »ki se razvija, ko ljudje različnih ver rastejo v medsebojnem razumevanju«. Zato upa, celo moli, je zatrdil, »da bomo v teh nemirnih časih s skupnim delom in z našimi mednarodnimi partnerji lahko ustavili tiste, ki želijo svoje pluge prekovati v meče«.

Z vsem srcem verjamem, da je bistvo naših dveh narodov velikodušnost duha in dolžnost, da negujemo sočutje, spodbujamo mir, poglabljamo nevtralno razumevanje ter cenimo vse ljudi vseh verstev in tudi neverne.

Ker kristjani še vedno obhajamo velikonočni čas, je Karel III. to obdobje označil za »čas, ki najbolj krepi moje upanje«: »Z vsem srcem verjamem, da je bistvo naših dveh narodov velikodušnost duha in dolžnost, da negujemo sočutje, spodbujamo mir, poglabljamo nevtralno razumevanje ter cenimo vse ljudi vseh verstev in tudi neverne.«

Kralj Karel III. je svoje komentarje izrekel v času, ko so ameriški vojaki sredi bojnih operacij v Iranu, sproženih 28. februarja letos in deležnih številnih kritik s strani svetovnih voditeljev, vključno s papežem Leonom XIV. in britanskim premierjem Keirom Starmerjem. Po kraljevih besedah je zavezništvo med ZDA in Veliko Britanijo »nepogrešljivo partnerstvo«, ki ga je treba graditi tudi v prihodnje.

Britanski kralj Karel III. med nagovorom v ameriškem kongresu. FOTO: zajem zaslona

Karel III. je v nagovoru predstavnikom kongresa še napovedal, da bosta s kraljico Camillo med obiskom v New Yorku počastila »žrtve terorističnega napada 11. septembra 2001, njihove družine in pogum, ki so ga vsi skupaj pokazali ob strašljivi izgubi«. Poudaril je, da je Združeno kraljestvo že pred 25 leti stalo ob strani Združenim državam Amerike »in zdaj stojimo z vami v slovesnem spominu na dan, ki ga ne bomo nikoli pozabili«. Kralj je pri tem omenil mednarodno sodelovanje po omenjenem napadu, ko je bil 5. člen Severnoatlantske pogodbe prvič uporabljen v skupni obrambi ZDA kot članice Nata, in »smo se klicu odzvali skupaj, tako kot so to počeli naši ljudje več kot stoletje, drug drugemu ob strani skozi dve svetovni vojni, hladno vojno, Afganistan in trenutke, ki so opredelili našo skupno varnost«.

Britanci in Američani so »iz grenkih delitev pred 250 leti stkali prijateljstvo, ki je preraslo v eno najpomembnejših zavezništev v človeški zgodovini«.

Tudi danes po mnenju britanskega kralja potrebujemo isto neomajno odločnost za obrambo Ukrajine in njenih najbolj pogumnih ljudi, da bi zagotovili resnično pravičen in trajen mir. Karel III. je prošnjo po nadaljnji podpori Ukrajincem izrekel v času, ko so predsednik Trump in nekateri republikanci postali kritični do ameriške podpore Ukrajini.

Kralj je v nagovoru med drugim tudi izpostavil, da so Britanci in Američani »iz grenkih delitev pred 250 leti stkali prijateljstvo, ki je preraslo v eno najpomembnejših zavezništev v človeški zgodovini«. »Z vsem srcem« moli, je v zaključku nagovora dejal britanski monarh, da bi zavezništvo med Združenim kraljestvom in ZDA »še naprej branilo naše skupne vrednote z našimi partnerji v Evropi in Commonwealthu ter po vsem svetu«.