Nek britanski par je minuli mesec sprejel odločitev, naj zdravniki prekinejo z oskrbo njunega trinajstmesečnega otroka. Deček ‘RB’ se je rodil z dednim neozdravljivim živčno-mišičnim obolenjem in zdravniki so ocenili, da bo s pomočjo respiratorja in umetnega hranjenja živel le kratek čas. Kot so poročali v škotskih medijih, je ‘RB’ – kratice naj bi zaščitile identiteto otroka in njegovih staršev – zaradi prirojenega obolenja komajda lahko samostojno premikal svoje ude in dihal, njegovi možgani pa so bili na pogled zdravi.

Zdravniki so staršema kljub temu pojasnili, da otrokova pričakovana življenjska doba ne presega treh let in da ne bo nikoli sposoben živeti samostojno, brez pomoči naprav, ki so ga ohranjale pri življenju. Kot je medijem zaupal oče, je deček prepoznal svoje sorodnike in se na svoj način poskušal igrati, vendar so zdravniki dejali, da ni moč ugotoviti, ali gre pri tem za nezavedne odzive ali za rezultat otrokove volje.

Ko so opravili vse dostopne terapije za dečkovo stanje in se po svojih najboljših močeh in posvetih z vsemi strokovnjaki potrudili, da bi otroku čim bolj olajšali življenje, so zdravniki na koncu priznali, da so izkoristili vse možnosti. Otrokova mati je privolila v odklop z naprav, dečkov oče, ‘gospod AB’, pa je boj za sinovo življenje pripeljal do sodišča, saj je upal, da bi dečka lahko priklopili na prenosne naprave za ohranjanje pri življenju, s čimer bi ga lahko odpeljal domov.

Ko so strokovnjaki pred sodiščem pojasnili svoje utemeljitve, je oče po tednu dni umaknil tožbo in kmalu zatem so dečka ‘RB’ odklopili z naprav.

V Veliki Britaniji je primer razburil duhove tako pri nasprotnikih kot tudi pri zagovornikih ‘smrti iz usmiljenja’. Nekateri so dejanje preprosto označili za ‘otroško evtanazijo’, drugi pa zagovarjajo dejstvo, da zdravniki niso dolžni pri življenju ohranjati bolnikov, pri katerih ne zaznajo nikakršne možnosti za izboljšanje stanja. Nihče pa se ni kritično izrazil do staršev, ki ju je tudi sodnik v primeru označil za ‘glavna zdravstvena skrbnika’. Po njunih besedah sta za dečka odlično skrbela, ga iskreno ljubila, bila ves čas ob njem in si zanj vedno želela le najboljše.