Ker bo 43-letni princ nekoč tudi posvetni vrhovni poglavar Anglikanske Cerkve z nazivom »branilec vere«, so se Otočani v zadnjih dneh spraševali, kako je z vero njihovega bodočega kralja: če sta namreč njegova babica kraljica Elizabeta II. in oče kralj Karel III. večkrat spregovorila o osebni veri, je bil princ William o tem doslej zelo redkobeseden. V dneh pred umestitvijo nove canterburyjske nadškofinje pa so iz kraljeve palače sporočili, da si tudi valižanski princ želi vzpostaviti »močno in pomenljivo« vez s Cerkvijo.

Kot so po navedbah britanskega BBC-ja še pojasnili iz palače, je Williamova »predanost Anglikanski Cerkvi včasih tišja, kot bi ljudje pričakovali, in zato ni vedno povsem razumljena«. Toda »tisti, ki ga dobro poznajo, prepoznavajo, da je njegova povezanost s Cerkvijo in z občutkom dolžnosti, ki sodi zraven, globoka ter temelji na nečem osebnem in iskrenem«. Kot kralj bo William pristojen za potrditev imenovanj anglikanskih nadškofov, škofov in dekanov na priporočilo predsednika vlade.

Osebni odnos princa Williama z novo canterburyjsko nadškofinjo bi lahko bil ključni del tega, kam umešča vero v svojem življenju.

»Na sebi lasten premišljen način«

Prestolonaslednik se je pred skorajšnjo slovesno umestitvijo Mullallyjeve zasebno srečal z novo anglikansko primasinjo (prvo žensko na tem položaju). Po navedbah BBC-ja je princ v »toplem in vsebinsko pomenljivem« pogovoru izrazil »pristno zanimanje ne le za delo Cerkve, temveč tudi za njeno vlogo varuhinje prepoznavnega in starodavnega angleškega duhovnega izročila, ki ostaja pomembno tudi v sodobnem življenju«. Kot so sporočili iz palače, so »vera, služenje in odgovornost teme, ki že ves čas oblikujejo vlogo, ki jo bo nekega dne podedoval, in to so stvari, ki jih obravnava na sebi lasten premišljen način«.

Princ William je že večkrat spregovoril o svoji želji, da bi se vloge kralja lotil na svoj način. Njegov osebni odnos z novo canterburyjsko nadškofinjo bi lahko bil ključni del tega, kam umešča vero v svojem življenju.

Princ William z družino. FOTO: FB/Catherine, Princess of Wales

Drugačen od prednikov

Mullallyjeva bo Anglikansko Cerkev v Združenem kraljestvu vodila v ključnih trenutkih nacionalnega življenja v prihodnjih letih: vez zaupanja z bodočim kraljem ji bo prinesla pomenljiv glas in vpliv. Navzočnost prestolonasledniškega para na jutrišnji umestitveni slovesnosti zaznamuje začetek pomembnega odnosa med voditeljico Anglikanske Cerkve na Otoku in njenim prihodnjim vrhovnim poglavarjem.

Pristop princa Williama k veri in obiskovanju cerkve bo gotovo drugačen od odnosa njegovih prednikov. Izhaja iz rodu monarhov, ki so vedno javno izkazovali svojo vero in pogosto govorili o njenem pomenu. Njegov oče kralj Karel III. je bolj ali manj reden »nedeljnik«, globoko se zanima za teologijo in prepričanja drugih ver. Njegovo kronanje je bil tradicionalen obred javnega izkazovanja predanosti Anglikanski Cerkvi, z globoko krščanskim bogoslužjem.

Pokojno kraljico Elizabeto II. je Kristusov zgled naučil, da si je prizadevala spoštovati in ceniti vse ljudi, ne glede na njihovo vero ali nevero.

Močna in pomenljiva vez s Cerkvijo in njenim vodstvom

Tudi babica princa Williama, kraljica Elizabeta II., je bila predana krščanstvu in je v svoji osebni veri našla globoko tolažbo, kar je bolj odkrito izražala predvsem v poznejših letih svojega življenja. V eni od božičnih poslanic je zapisala, kako jo je »Kristusov zgled naučil, da si prizadevam spoštovati in ceniti vse ljudi, ne glede na njihovo vero ali nevero«. Med koronaepidemijo, ko je živela na gradu Windsor, je pogosto molila v majhni zasebni kapeli v gradu – in veri je bila predana skozi vso svojo 70-letno vladavino.

Glede odnosa princa Williama do vere so iz palače še sporočili: »V pričakovanju odgovornosti, ki jih bo nekega dne prevzel kot vrhovni poglavar, si želi zgraditi močno in pomenljivo vez s Cerkvijo in njenim vodstvom, ki spoštuje izročilo, obenem pa nagovarja sodobno Britanijo in odraža njegovo širše prepričanje, da morajo ustanove ohraniti svoj pomen in ostati povezane z ljudmi, ki jim služijo«. Bodoči britanski kralj »razume pomen vloge, ki jo bo podedoval, in je zavezan, da jo bo nadaljeval z iskrenostjo, pristnostjo in jasnim namenom«.