Znanstveno monografijo, ki so jo naslovili Bruno Hartman in njegovo kulturno poslanstvo, uredila jo je Vlasta Stavbar, je vzpodbudila 100. obletnica rojstva literarnega in gledališkega zgodovinarja, bibliotekarja, dramaturga in prevajalca izr. prof. dr. Bruna Hartmana (1924–2011), ki je bil tudi zaslužni član Slovenske matice. Njegova življenjska pot je bila razgibana, polna novih spoznanj in usmerjena strokovno, znanstveno in kulturno.

Zbornik prispevkov različnih avtorjev predstavlja Hartmanovo vlogo na različnih področjih (od izobraževanja in znanosti do kulture), na katerih je zapustil neizbrisljivo sled. Prispevki prinašajo strokovna spoznanja o njegovem delu.

Urednica Vlasta Stavbar z zbornikom Bruno Hartman in njegovo kulturno poslanstvo. Foto: Ivo Žajdela

Do upokojitve leta 1989 je vodil Univerzitetno knjižnico Maribor

Rojeni Celjan je bil po študiju književnosti južnoslovanskih narodov, slovenskega jezika, francoščine in primerjalne književnosti na ljubljanski univerzi profesor na učiteljišču in gimnaziji v Murski Soboti, nato je poučeval na mariborskem učiteljišču. Pritegnilo ga je gledališče, najprej ljubljanska Drama, mariborsko gledališče in še Slovensko ljudsko gledališče v Celju. Za tem je nadvse uspešno vodil Študijsko knjižnico v Mariboru, kasneje Univerzitetno knjižnico Maribor vse do svoje upokojitve leta 1989.

Popotovanje iz Maribora v Ljubljano v gledališke vode in vrnitev v Maribor

Začetek knjige so posvetili Hartmanovi mladosti (Bojan Cvelfar), zlasti obdobju, ko je kot dijak obiskoval celjsko gimnazijo, ki mu je krepila zavest in nudila okolje za razvoj njegovih literarnih in gledaliških zanimanj. Pomembno ga je zaznamovala druga svetovna vojna. Spoznamo njegova prva službena leta kot profesorja in službeno popotovanje iz Maribora v Ljubljano v gledališke vode ter vrnitev v Maribor.

Hartmanovo gledališko delo (Tea Rogelj) se kaže v njegovem bogatem opusu dramaturškega dela v kratkem časovnem obdobju v Mariboru in Celju. Predstavitev njegovega dramaturškega dela dopolnjuje slikovno gradivo z gledaliških predstav, pri katerih se je podpisal kot dramaturg ali režiser. Predstavljeno je tudi njegovo lektorsko delo.

Zbornik obravnava (Aleš Gabrič) Hartmanovo delovanje v najstarejšem slovenskem znanstvenem in kulturnem društvu Slovenski matici, katere član upravnega odbora in predsednik založniškega sveta je bil.

Bruno Hartman leta 2004. Vir: knjiga

Študija o Celjskih grofih v slovenski dramatiki 19. in 20. stoletja

Prvemu sklopu, ki obsega obdobje od Hartmanove mladostne zagnanosti do premišljene odgovornosti, sledi sklop prispevkov, v katerih so raziskali in zapisali spoznanja o Hartmanu kot piscu in prevajalcu. Knjiga tako prinaša pregled Hartmanovega prevajalskega dela (Ignacija Fridl Jarc) in podrobneje predstavi njegovo študijo o Celjskih grofih v slovenski dramatiki 19. in 20. stoletja (Denis Poniž). Prinaša oceno pomembnosti te Hartmanove študije, kajti izpostavlja tudi vplive avtorjev iz starejših dob na kasnejše dramatike, prenos tem in motivov in njihovo spreminjanje skladno z estetskimi in svetovnonazorskimi pogledi posameznih dramatikov.

Njegovo delo na področju literature je bilo izrazito raznovrstno

Hartmanovo delo na področju literature je natančno razčlenjeno na sedem področij, ki se med seboj prepletajo (Nino Flisar). Njegovo delo na področju literature je bilo izrazito raznovrstno, saj se je ob literarnem prevajalskem delu z literaturo ukvarjal tudi na različnejše druge načine, znanstveno kot literarni zgodovinar, kritiško kot pisec literarnih kritik in ocen, kot prevajalec proznih in dramskih del, kot urednik knjižnih izdaj in literaturi namenjenih revij, kot pisec biografskih gesel o literatih in literaturi za leksikone in enciklopedije, kot avtor razstav z literarno tematiko.

Urednica Vlasta Stavbar med predstavitvijo zbornika Bruno Hartman in njegovo kulturno poslanstvo. Foto: Ivo Žajdela

Bruno Hartman je osrednja osebnost slovenskega knjižničarstva

Pomemben sklop predstavljajo spoznanja o Hartmanovem bibliotekarskem delu in njegovi vlogi kot ravnatelj Univerzitetne knjižnice Maribor. Natančno je raziskana njegova vloga v razvoju in organizaciji Študijske knjižnice, predhodnice Univerzitetne knjižnice Maribor, ter njegovi vlogi kot predsednik Skupnosti Študijskih knjižnic Slovenije (Irena Sapač). Zbrana so dejstva o Hartmanovem delovanju pri izgradnji nove knjižnične stavbe v Mariboru ter uvajanju informacijske tehnologije v knjižničarstvo (Bernard Rajh). Natančno je opisana preselitev Univerzitetne knjižnice v novo zgradbo z »živo verigo«, ki je pomenila simbolno dejanje in ostala v zavesti kot primer sodelovanja prebivalcev mesta pri pomembnem kulturnem dogodku.

Bruno Hartman je tako osrednja osebnost slovenskega knjižničarstva, saj je s svojo izvirnostjo pustil močan pečat in zasnoval knjižnični sistem mariborske univerze in idejna izhodišča za stavbo mariborske univerzitetne knjižnice ter predaval o organiziranosti sodobnega bibliotekarstva na Oddelku za bibliotekarstvo na Filozofski fakulteti ljubljanske univerze.

Napisal je več kot petdeset kulturnozgodovinskih razprav o Mariboru

Hartman je predstavljen tudi kot pisec kulturnozgodovinskih študij, ki so pomembno prispevale k raziskovanju mariborske in slovenske kulturne preteklosti (Vlasta Stavbar). Napisal je več kot petdeset kulturnozgodovinskih razprav o mestu ob Dravi, ki so nastala med tridesetletnim raziskovalnim ukvarjanjem s preteklostjo Maribora in jih je objavljal v različnih strokovnih in znanstvenih publikacijah, skupaj pa so zbrane v knjigi Kultura v Mariboru, ki jo je izdal leta 2001 pri Založbi Obzorja.

Zbornik Bruno Hartman in njegovo kulturno poslanstvo so predstavili na Slovenski matici v Ljubljani 7. maja 2026 med skupinsko predstavitvijo več knjig, od leve Dimitrij Rupel, Milan Zdravko Kovač, Ignacija Fridl Jarc in Vlasta Stavbar. Foto: Ivo Žajdela

Izjemni prispevek k razvoju slovenskega bibliotekarstva

Zbornik Bruno Hartman in njegovo kulturno poslanstvo zaključuje predstavitev obsežne Hartmanove osebne zapuščine, ki jo hrani Rokopisna zbirka Univerzitetne knjižnice Maribor in vabi k nadaljnjemu raziskovanju (Vlasta Stavbar).

Vsa predstavljena področja imajo znanstveni aparat z navedbo virov in literature. Pod prispevke v znanstveni monografiji so se podpisali različni strokovnjaki za posamezna področja Hartmanovega delovanja in njihov nabor tako predstavlja širino Hartmanovega vsestranskega delovanja in njegov izjemni prispevek k razvoju slovenskega bibliotekarstva, pa tudi kulture nasploh. Znanstveni prispevki z novimi spoznanji predstavljajo Bruna Hartmana osebno ter njegovo kulturno poslanstvo v slovenskem prostoru. Knjiga je izšla v sozaložništvu Slovenske matice in Univerze v Mariboru.

Bogastvo ustvarjalca nam pokaže šele celovitejši pogled

Dr. Silvija Borovnik je zapisala, da se je Bruno Hartman v zavest sodobnikov vpisal kot literarni ustvarjalec, po svoji gledališki dejavnosti, kot profesor ali angažiran intelektualec. Monografija o kulturnem poslanstvu Bruna Hartmana nas opozarja, da dela pomembnih kulturnih ustvarjalcev ne smemo presojati zgolj z osvetlitvijo ene plati, četudi je ta najpomembnejša in je bil po njej najbolj znan med sodobniki. Bogastvo ustvarjalca nam pokaže šele celovitejši pogled z orisom različnih strokovnih področij, na katera je posegal. Prav to je bistvena dodana vrednost zbornika o Brunu Hartmanu, saj ga spoznavamo z različnih umetniških in znanstvenih vidikov.

Bruno Hartman (drugi z desne) v živi verigi, v selitvi knjig 4. oktobra 1988 iz dotedanje v novo stavbo Univerzitetne knjižnice v Mariboru. Vir: knjiga

Poskrbel je za zidavo nove stavbe osrednje knjižnice v Mariboru

Avtorji osvetljujejo delovanje Bruna Hartmana na področjih znanosti, izobraževanja in kulture. Dr. Franja Dular je spomnila, da je na področju bibliotekarstva poleg organizacijskega dela, ki je bilo povezano s spremembami zakonov o delovanju knjižničarstva, z zidavo nove stavbe in organizacijo dela Univerzitetne knjižnice v Mariboru, pomagal tudi pri uvajanju informacijske tehnologije. Prav tako ob delovanju v gledališčih v različnih ustanovah v Ljubljani, Celju in Mariboru ni le skrbel za programe dela, ampak je besedila dram tudi prevajal in tako seznanjal slovensko javnost z dotlej manj znanimi avtorji oz. njihovimi deli. Posebno mesto v njegovem opusu pa ima delovanje na področju literature. Bilo je raznovrstno.

1/6