Ljubljana je »blagoslovljena« z zgodovinskimi pomniki. V mestu so na dlani najpomembnejša obdobja zgodovine zadnjih 5000 let: koliščarji, železna doba, Rimljani, Goti in zgodnjesrednjeveška poselitev Slovanov ter številnih tujcev, ki so v srednjem in novem veku v naši prestolnici pustili močan pečat. Tudi pozneje se lahko meščani pohvalijo z renesančnimi zgradbami, imenitnim barokom, igrivo secesijo, Zmajskim mostom, ljubljanskim nebotičnikom in Plečnikovimi deli. Ne manjka niti sodobne arhitekture, znanilke novih časov in izzivov.

Kako bogato preteklost ohraniti tudi za zanamce

Slovenska matica je izdala knjigo Izgubljena Ljubljana, v kateri arhitekt Milan Zdravko Kovač predstavlja bralcu izbrane primere naše kulturne dediščine, začenši z odkritjem kolišča na Špici, predvsem z vidika vključevanja gradbenih reliktov preteklosti v prenovo sodobne Ljubljane. Opozarja na pomen ohranjanja naše pomembne dediščine in opisuje predloge za ureditev različnih pomembnih dragocenih območij v Ljubljani ter za postavitev novih spomenikov v mestu.

Tovrstne projekte sta petnajst let neutrudno pripravljala sodelavca arhitekta Milan Zdravko Kovač in Peter Kerševan, čeprav njune ideje praviloma niso bile realizirane. V knjigi, v kateri avtor opozarja tudi na nekatere nerealizirane izvirne Plečnikove prostorske zamisli, so zajeti njuni kritični in polemični pogledi na arhitekturne posege v Ljubljani, predvsem pa so dokumentirani njuni predlogi rešitev, kako ustrezno predstaviti arheološke ostaline in situ (na mestu najdbe) in s tem našo bogato preteklost ohraniti tudi za zanamce.

Nemoč osveščene družbe pa tudi konservatorske stroke

Arheolog Mitja Guštin je v spremni besedi zapisal, da niso presenetljivi javni protesti, ki v veliki meri izražajo nemoč osveščene družbe pa tudi konservatorske stroke, da bi dosledno uveljavili varovanje že davno prepoznane zgodovinsko-spomeniške dediščine. »Obenem pa doživljamo očiten razkorak med razmeroma uspešnim varovanjem posameznih objektov ter neuspešnim pristopom skrbi za urbana območja, kot se to lepo kaže v piranskem primeru strokovno povsem zapuščenega mesta. Prav nerazumljivo je, da konservatorska stroka v svojem razvoju prepogosto pozablja na nekdanje progresivno/aktivno poslanstvo in pristaja na sprotno (ne)reševanje posameznih vlog in dnevnopolitično razpoloženje ljudi, katerih prioriteta je drugje in ne v sistematičnem ohranjanju vseh vrst dediščine.«

Milan Zdravko Kovač med predstavitvijo knjige Izgubljena Ljubljana. Foto: Ivo Žajdela

Vključevanje gradbenih reliktov preteklosti v prenovo sodobne Ljubljane

Knjiga Izgubljena Ljubljana Milana Zdravka Kovača bralcu predstavlja izbrane primere vključevanja gradbenih reliktov preteklosti v prenovo sodobne Ljubljane in opozarja na predloge za ureditev območij, ki so za mesto dragocena. V knjigi, v kateri so zajeti pogledi, ki jih je Milan Zdravko Kovač snoval s svojim dolgoletnim sodelavcem in prijateljem Petrom Kerševanom, so predlagane rešitve, kako izrabiti priložnost in uporabiti novoodkrite arheološke ostaline. Obenem avtor knjige opozarja na nekatere nerealizirane izvirne Plečnikove prostorske zamisli in predlaga postavitev novih spomenikov v mestu.

Posebna pozornost velja železniški južni obvoznici, ki bi v mnogočem razbremenila Ljubljano. V tej knjigi, bogato opremljena s slikovnim gradivom, je Milan Zdravko Kovača v jeseni življenja predstavil trnova pota svojih in Kerševanovih idejnih zamisli zadnjega desetletja, kar dobro ponazarjata naslovnica z upodobitvijo Don Kihota in sam naslov izdaje Izgubljena Ljubljana.

Milan Zdravko Kovač s knjigo Izgubljena Ljubljana. Foto: Ivo Žajdela

Predlog predstavitve ostalin kolišča na Špici

Mitja Guštin je posebej izpostavil predlog predstavitve ostalin kolišča na Špici, ki je stari 5.000 let in je edinstveno tudi v evropskem merilu. Območje v neposredni bližini mestnega jedra in 210 let starega Botaničnega vrta je dobilo posebno priložnost z urejanjem brežin Ljubljanice. Presenetljiva arheološka najdba je pri Kerševanu in Kovaču takoj sprožila zamisel in konkreten predlog predstavitve dela kolišča na kraju najdbe. Uresničitev njunega predloga bi obogatila mestno kulturno podobo in dodala še eno pomembno podobo iz zgodovine slovenske prestolnice, ki bi bila dostojen, verjetno celo prestižen člen v današnji mednarodni skupini kolišč pod okriljem Unesca. Guštin je spomnil, da bi bila tudi poklon Karlu Dežmanu, kustosu Deželnega muzeja, ki je leta 1875 odkrita kolišča na Igu postavil na zemljevid evropske prazgodovine. Temu je bil dodan predlog arheološkega botaničnega vrta, nasada rastlin, ki bi ponazarjal floro skozi čas. Tako obogatena Špica bi bila imeniten zaključek turistične vodne zgodovinske poti.

Spomenik na Kongresnem trgu in Plečnikove propileje

Guštin meni, da si Kongresni trg oziroma Južni trg ni zaslužil Pahorjevega spomenika sprave. Je primer, kako sicer dober namen najti nekakšen spravni simbol v mestnem jedru zatre razvoj prostora, ki se ga pričakuje, načrtuje, pripravlja že od ljubljanskega potresa dalje. Kerševan in Kovač sta v svojem predlogu na tem mestu dodala prehodne Plečnikove propileje in celoto obogatila z najnovejšimi arheološkimi odkritji prazgodovinskih železnodobnih gomil v neposredni bližini. Celo po postavitvi nemih sten postavljenega spomenika sta ponudila dopolnitev s prazgodovinsko simbolno gomilo, katere venec bi sporočal smisel tega spomenika, umrlim sonarodnjakom v vseh vojnah in oblikah.

Namreč, leta 2011 so med izkopavanjem na Kongresnem trgu na območju današnje klančine v podzemno garažo pred Kazino arheologi odkrili štiri prazgodovinske gomile iz 8. stoletja pr. Kr., torej z začetka železne dobe na naših tleh.

Muzej Emone in Emonska pot

Rdeča nit njunih razmislekov je bil Muzej Emone, ki bi posamezne dele rimskih ostalin in predstavitev vključil v smiselno celoto v okviru Emonske poti. Obenem sta predlagala plovno zgodovinsko potovanje po Ljubljanici od Plečnikove zapornice do Špice z vmes­nimi postanki ob arheoloških najdiščih, ki se vedno znova odkrivajo pri obnovi brežin.

Plečnikova tržnica in ostaline frančiškanskega samostana 

V primeru Plečnikove tržnice sta ponujala rešitve, ki vključujejo tako potrebno prenovo tržnice s servisnimi prostori kot predstavitev arheoloških ostalin srednjeveške utrdbene Luwigane z vzhodnim mestnim obzidjem in trdnjavo barbakan ter ostalinami frančiškanskega samostana.

»Za urejanje dragocenih mestnih prostorov velja iskati večplastne rešitve. Pri tem bi morali upoštevati zgodovinsko pričevalnost, potrebe sodobnega mesta in izvirne zamisli, ki bodo mestu dodale kompetitivne prednosti,« dodaja Guštin.

Kovač in Kerševan sta bila v domačem mestu uspešna le redko

V domačem mestu sta bila Kerševan in Kovač uspešna le redko, kot npr. pri prestavitvi kanalizacije skozi takrat še neraziskan barbakan na Krekovem trgu ter ob Slovenski cesti ob Severnih emonskih vratih, da ne bi ob njeni izgradnji uničili pomembnih arheoloških ostalin. Manj pa sta dosegla pri odločevalcih večjih projektov, ker da se ti neradi soočajo z novimi idejami in stroški, ki presegajo utečene tirnice.

»Ljudje, ki nosimo Ljubljano v srcu, bomo v knjigi videli del svojega mesta z očmi dveh arhitektov, ki sta s svojimi bogatimi življenjskimi izkušnjami ponujala mestotvorne rešitve. Čeprav so bile njune ideje izvedljive in dragocene, v danem trenutku niso bile deležne resnega odziva. Namesto spodbude za nadgradnjo, morebitni javni natečaj, so obveljali stari prostorski načrti in rutina upravljanja s prostorom, ki praviloma onemogoča prestop iz zatečenega v nekaj novega. Tristometrskemu mogočnemu Rimskemu zidu se je uspelo vključiti v mesto, s protihrupnimi ograjami obogateni železniški tiri pa bodo še naprej razdvajali mesto«, je še zapisal Mitja Guštin v spremni besedi.

Kerševanov dedič ni dovolili objave njegovih risb v knjigi

Milan Zdravko Kovač je na predstavitvi knjige Izgubljena Ljubljana v Ljubljani 7. maja 2026 poudaril, da je knjiga rezultat dela dveh arhitektov, njega in Petra Kerševana. »V času ko sem bil v Egiptu decembra 2003 je Peter še vedno dopolnjeval risbe in knjiga je bila pripravljena za tisk. Peter je za vedno odšel januarja 2024. Njegovi dediči pa niso dovolili objave Petrovih risb in tako je nastala ta knjiga z novimi ilustracijami ter dopolnjenim besedilom.

Knjiga je zapis najinega petnajstletnega dela, ki sva ga vedno podpisovala oba, saj je šlo za tesno sodelovanje Petrove velike ljubezni in znanja o Ljubljani ter moje izkušnje predvsem na področju varovanja kulturne dediščine v tujini, kar je moj poklic vse od leta 1979.«

Avtor knjige Izgubljena Ljubljana Milan Zdravko Kovač in njena urednica Zarika Snoj Verbovšek na predstavitvi na Slovenski matici v Ljubljani 7. maja 2026. Foto: Ivo Žajdela

Južno železniško obvoznico so onemogočili s »prodajo« zemljišč

Poudaril je, da so bili njuni predlogi vedno le strokovni s kritiko zgrešenih odločitev. »Kritika brez alternativnih predlogov, ni kaj dosti vredna. Vedno sva opozarjala, da so najini predlogi le ena od mogočih rešitev in predlagala natečaje in v primeru pomembnih odločitev, ki krojijo usodo našega mesta, slovenske prestolnice, daleč v prihodnost predvsem ključnih problemov železniškega in cestnega prometa skozi Ljubljano.

Tu gre predvsem za nova avtobusna terminala in železniški tovorni promet skozi center Ljubljane, ki ga gradijo brez državnega prostorskega načrta. Tega je ministrica Alenka Bratušek obljubila do konca leta 2025, a ga doslej nismo videli. Obljubila je dobro rešitev obvoznice za železniški tovorni promet in poglobitev tirov potniškega prometa, a kaj ko je to danes skoraj zaradi poteka gradenj in lastništva zemljišča skoraj nemogoče. Vkljub temu, da se intenzivno gradi potniški center Ljubljana, s predvidenimi 450 tovornimi vlaki skozi center Ljubljane, dolgoročna rešitev ni znana. Predlagala sva južno vzhodno ob voznico, kar pa MOL ne zanima. V oddaji Tarča pred kratkim sem končno izvedel razlog. Zemljišča južno od avtoceste pripadajo družini Jankovič in prijateljem župana.«

Podžupan govori o tovornem prometu pod površjem središča Ljubljane

»Obvestilom ministrice Bratušek oporeka naš podžupan, ki pravi, da bo tovorni promet potekal pod površjem središča Ljubljane, potniški železniški promet pa po površini, kar bo zahtevalo dodatno poglobitev podvoza ali nov nadvoz z klančinami Dunajske ceste vse od Kozolca do Plave lagune. Ni jasno ali bo povezava med severno in južno Ljubljano sploh možna. Železniški tiri s protihrupno zaščito pa bodo spremenili Ljubljano v pet getov, ki se bo vsak razvijal socialno in urbanistično vsak zase,« opozarja Kovač.

Uničili nameravajo zadnje ohranjeno območje srednjeveške Ljubljane

Z izdanim gradbenim dovoljenjem garaž pod tržnico se verjetno končuje osemnajstletno prizadevanje za ohranitev tržnice. Župan nas prepričuje, da gre za posodobitev tržnice in ne za garaže, opozarja Kovač in dodaja: »Že leta 2018 sva izdelala projekt posodobitev tržnice brez garaž na območju med nekdanjim samostanom in mestnim obzidjem v eni sami kletni etaži, ki ne bo posegala v vodostaj talnice in arheološke dediščine. Prosila sva za predstavitev, kar je naročila tudi naša predsednica ministrstvu, a do danes ni nikakršnega odziva. Tu ne gre za popolno uničenje arheološke dediščine, zadnjega ohranjenega območja srednjeveške Ljubljane pač pa tudi za uničenje delovanja tržnice.

Vse od leta 2007 župan ne pojasni zakaj ga ne zanima predlagan projekt garaž pod Grajskim hribom po zgledu Salzburga v Avstriji, kjer je bila centa parkirnega mesta ob izgradnji 17.500 evrov v primerjavi s Kongresnim trgom z zadnjo znano ceno 35.000 evrov ter predvideno strokovno oceno parkirnega mesta pod tržnico 100.000 evrov za garažo, ki jo ne potrebujemo občani in ne prodajalci tržnice.«

Milan Zdravko Kovač je knjigo Izgubljena Ljubljana predstavitvi na Slovenski matici v Ljubljani 7. maja 2026 tudi med skupinsko predstavitvijo, od leve Dimitrij Rupel, Milan Zdravko Kovač, Ignacija Fridl Jarc in Vlasta Stavbar. Foto: Ivo Žajdela

Knjiga je zakladnica podatkov, zgodovine in predlogov

V drugem delu knjige se je Milan Zdravko Kovač posvetil predlogom posegov v mestno tkivo: vzpostavitvi zelene osi, povezavi parka Tivoli z mestnim središčem, kritično se je opredelil do preureditve Cankarjeve ceste in himne, poteptane v tlak Čopove ulice, do rušenja Koslerjeve palače na mestu današnjega Konzorcija, do novih »spomenikov«, recimo Plečnikovega kipa na Eipprovi ulici. Opozarja na nikoli dokončano Plečnikovo kulturno os Ljubljane in Južni mestni trg (Knafljev prehod). Predlagal je tudi več novih spomenikov prebivalcem Ljubljane: solataricam iz Trnovega, ljubljanskim čevljarjem, Kurji vasi (ta je bila na mestu, kjer je Botanični vrst) in spomenik Ljubljana.

Želja Milana Zdravka Kovača

Želja Milana Zdravka Kovača je, da bi knjigo Izgubljena Ljubljana prebral župan Jankovič, kakor tudi ustanove, ki delujejo pod njegovim diktatom, Zavod za varstvo kulturne dediščine Ljubljana in Mestni muzej in galerije Ljubljana s svojimi arheologi, ki so po nepotrebnem uničili koliščarsko naselbino na špici, dediščino rimske Emone, v zadnjih dvajsetih letih pa niso predlagali niti ene zaščite arheoloških ostankov v Ljubljani, kot to zahtevajo konvencije ICOMOsa, ICCROMa in Unesca, ki njih je ratificirala Republika Slovenija.

Milan Zdravko Kovač je svetovno uveljavljeni arhitekt

Milan Zdravko Kovač. Foto: Ivo Žajdela

Arhitekt Milan Zdravko Kovač je leta 1964 diplomiral pri arhitektu Edvardu Ravnikarju in nadaljeval študij varstva dediščine na Švedskem, kjer je diplomiral iz urbanizma na Kraljevi akademiji, ter v Rimu, kjer je zaključil študij zaščite kulturne dediščine.

Je svetovno uveljavljeni arhitekt, ki je deloval tako na Švedskem, kjer je član Švedske arhitekturne zbornice, kot tudi v Aziji, na Kitajskem, v Egiptu, Kuvajtu in Omanu in še marsikje. Že več desetletij se ukvarja z načrtovanji zaščite arhitekturne in arheološke dediščine predvsem v starih mestnih jedrih. Pred leti je razvil tudi sistem in patent zaščite arheoloških najdb in situ (na kraju najdbe) Eureka-Eurocare E! 1586 ARCH-IN-SITU.

Prejel več nagrad, med njimi nazadnje leta 2025 skupaj s Kerševanom tudi platinasti svinčnik za dolgoletno kompetentno in strokovno delo, za vzpostavljanje javnega diskurza in za kritične strokovne prispevke v zvezi z urejanjem mesta Ljubljana.

Celovita prenova cerkve sv. Jurija na Legnu pri Slovenj Gradcu

Izpeljal ali sodeloval je v številnih svetovno pomembnih projektih: pri ohranjanju egipčanskih grobnic in muzeju mumij, pri zaščiti etruščanskih grobnic v Tarkviniji, pa tudi pri enem najpomembnejših zgodovinskih in arheoloških kompleksov in največjem podzemnem muzeju ene od cesarskih grobnic na Kitajskem, muzeju Han Jang Ling v mestu Ši'an.

Tudi v Sloveniji je v letih od 1989 do 1995 izpeljal nekaj uspešnih projektov, najbolj znan je celovita prenova cerkve sv. Jurija na Legnu pri Slovenj Gradcu.

Njuno petnajstletno strokovno delo je bilo zastojnsko

Leta 2008 se je začelo njegovo sodelovanje z arhitektom Petrom Kerševanom. Monografija Izgubljena Ljubljana je bila sprva načrtovana kot delo, ki je nastajalo v njunem soavtorstvu, vendar je zdaj zaradi zapletov s Kerševanovimi dediči pri pridobivanju avtorskih pravic podpisan kot njen edini avtor.

Njuno petnajstletno strokovno delo, bilo je zastojnsko, je bilo osredotočeno na predloge za zaščito in predstavitev arheologije in situ (na mestu najdbe), vendar so praktično vsi njuni predlogi sodobnih prostorskih rešitev naleteli na gluha ušesa. Prizadevala sta si za ohranitev in ureditev različnih pomembnih dragocenih območij v Ljubljani ter za postavitev novih spomenikov v mestu, in to predvsem z vidika vključevanja ostankov preteklosti v prenovo sodobne Ljubljane.

Peter Avsenik, Milan Zdravko Kovač, Župan Janković in institucije uničujejo kulturno dediščino, Domovina, 21. 5. 2026

1/8