Po veljavnih pravilih je mogoče v izjemnih okoliščinah začasno znova uvesti nadzor na mejah, toda v številnih državah ukrepi niso začasni in izjemni, poroča STA. Unija se trudi schengen prenoviti in s tem zagotoviti njegovo preživetje, saj je to poleg evra najbolj otipljiva korist članstva v uniji.

Po veljavnih pravilih je mogoče v izjemnih okoliščinah začasno znova uvesti nadzor na mejah.

Komisija želi s predlagano prenovo zagotoviti, da bi vnovična uvedba nadzora na notranjih mejah ostala skrajni ukrep, v ta namen pa predvideva skupne vzvode za učinkovitejše upravljanje zunanje meje v primeru zdravstvene krize na podlagi naukov koronaepidemije.

Predvidena je vzpostavitev novega schengenskega mehanizma, ki naj bi v primeru, ko zdravstvene ali varnostne grožnje pretijo večini članic, zagotovil skupen odziv na notranjih mejah in predvidel ukrepe za ublažitev negativnih učinkov takšnega nadzora.

V schengenskem prostoru je trenutno 26 držav z okoli 420 milijoni prebivalcev.

Če bo nadzor na notranjih mejah veljal več kot 18 mesecev, bo morala komisija pripraviti mnenje o sorazmernosti in nujnosti tega ukrepa, nikakor pa začasni nadzor ne bi smel trajati več kot dve leti, razen v zelo izjemnih okoliščinah.

V schengenskem prostoru je trenutno 26 držav z okoli 420 milijoni prebivalcev. Med njimi je 22 članic Evropske unije - zunaj so Irska, Romunija, Bolgarija, Hrvaška in Ciper - ter štiri nečlanice - Norveška, Islandija, Švica in Liechtenstein. Slovenija je postala članica decembra leta 2007.