T. i. »burkini«, ki ga na plaži nosijo – seveda ne vse - muslimanke, razkriva le obraz, dlani in stopala. Po navedbah spletnega portala kath.net naj bi v enem izmed tržaških letovišč kopalci na plaži zakritim ženskam kričali, da se tu ne smejo kopati, ob čemer so se nekateri med njimi sklicevali na higieno. Drugi obiskovalci so temu nasprotovali in se sklicevali na versko svobodo in soočenje se je tako razgrelo, da je morala posredovati varnostna služba. Tržaški župan Roberto Dipiazza je dogodek pospremil z besedami: »Ko človek pride v Italijo, ve, v katero državo je prispel. Zato se mora prilagoditi okolju.«

Anna Maria Cisint, županja bližnjega Tržiča (Monfalcone), je že pred mesecem dni nagovorila muslimansko skupnost in jih pozvala, naj upoštevajo »zahodne običaje vedenja na plaži« in naj se v morju ne kopajo oblečeni. V premislek je celo navedla: »Dovolj svetohlinstva, pripravljeni smo prepovedati burkinije.« Županja ugotavlja, da se je število kopalcev v oblačilih po njenem odprtem pismu občutno zmanjšalo. Po njenih besedah je vprašanje kopalnih oblačil zgolj »en vidik boja naše civilizacije in izročil, ki ga je treba privesti do konca, da bi se uprli 'srednjeveškemu zatiranju' žensk, kakršno prevladuje v nekaterih skupnostih«, poleg tega pa, meni Cisintova, »tovrstne oblike 'islamizacije' našega ozemlja niso sprejemljive«.

Stališči tržaškega župana in tržiške županje sta po vsej Italiji povzročili precej vroče krvi.

Po navedbah italijanskih medijev se je na njeno odprto pismo odzval Yassine Lafram, predsednik Zveze islamskih skupnosti v Italiji: »Ženske v Italiji se lahko oblačijo, kakor želijo, vendar to po mnenju županje ne velja za muslimanke.«

Stališči tržaškega župana in tržiške županje sta po vsej Italiji deležni tudi precejšnjega nasprotovanja, saj država sicer slovi po razmeroma strogih predpisih pokrivanja v javnosti. Nekateri politiki opozarjajo, da lahko komentarji, kakršne je v odprtem pismu zapisala Cisintova, »povečajo napetosti med muslimansko skupnostjo in drugimi državljani«.