Hkrati spremljaš družbena omrežja. Na njih je polno objav, kako si mame vzamejo čas za kavo, druženje, frizerja, sprehod … ker je to pomembno in so zaradi tega boljše mame! Po drugi strani pa najdeš še nekaj zapisov o tem, da pijejo mrzlo kavo, da spet niso imele časa za tuš in da je materinstvo težje, kot so si predstavljale. Dokler ne rodiš, ne razumeš ne enih in ne drugih.

Postaneš mama in razumeš oboje. Polno odgovorna za preživetje nemočnega človeka, navdušena nad njegovo popolnostjo in hkrati utrujena in obremenjena kot še nikoli doslej. Spomniš se: moraš si vzeti čas zase! Ljubeč mož ali tvoja mama, oče, sestra ali prijateljica ti to omogoči. In potem se zgodi za moje pojme največji paradoks materinstva: tisti čas zase, ko skušaš užiti drobec svojega preteklega predmaterinskega življenja, ni več tak, kot se ga spominjaš. Kava ima drugačen okus. Prijateljicam brez otrok morda nimaš več česa povedati. Razmišljaš, ali si dala dovolj navodil, da bo tvoja družina preživela brez tebe....