V številki 3–4 ČZN (2024) so objavili šest prispevkov. Andrej Hozjan je objavil prispevek Matej Slekovec kot pisec posvetno-zgodovinskih del. V njem je najprej podal pregled osnov popisovalnega dela slovenskega izobraženca, duhovnika in ljubiteljskega zgodovinarja ter pisca domoznanstva Mateja Slekovca (1846–1903). Sprva je dolga leta izpisoval informacije iz ohranjenega gradiva na župnijah in v redkih arhivih, od listin in raznih drugih posamičnih virov do župnijskih kroniških zapisov. Sledijo podrobnejše predstavitve nekaterih najpomembnejših knjižnih izdaj in znanstvenih člankov s posvetno-zgodovinskimi vsebinami, izdanimi za življenja in tudi še po smrti. Pisal je domala vse, o najrazličnejših temah in dogajanjih na vzhodno-slovenskem Štajerskem skozi stoletja in biografije posamičnih oseb in plemiških rodbin. Slekovec je s svojim celostnim opusom užival ugled in spoštovanje takratnih redkih slovenskih izobražencev.

Primož Premzl: Ivo Andrić, zapornik v Mariboru, prostozidar in nobelovec

Primož Premzl v prispevku Zapornik v Mariboru, prostozidar in nobelovec obravnava politične zapornike z začetka prve svetovne vojne (s poudarkom na Ivu Andriču), ki so svojo kazen prestajali v zaporu v Melju v Mariboru. Med njimi so bili posamezniki prostozidarji že v času prestajanja kazni, večina pa jih je postala prostozidarjev v času Kraljevine Jugoslavije. Kot politični zapornik v Mariboru je omenjen tudi Josip Broz Tito, za katerega se še dandanes špekulira, da je bil prostozidar. Kot politični zapornik v komunistični Jugoslaviji je krajši čas v Mariboru prestajal kazen tudi Branko Šömen, ki je v devetdesetih letih 20. stoletja postal ena izmed ključnih osebnosti novodobne zgodovine prostozidarstva v Sloveniji in na Hrvaškem z izjemno prostozidarsko bibliografijo.

General Rudolf Maister Vojanov in glasbeno plesna umetnost

Naslov prispevka Franca Križnarja je General Rudolf Maister Vojanov (1874–1934) in glasbeno plesna umetnost. Bil je humanist: poet, bibliofil, slikar ... in še kaj. Njegova poezija v dveh zbirkah (Poezije, 1904 in 2003, in Kitica mojih, 1929 in 2003) kaže na glasbene in plesne elemente. Ti v ritmično metričnih ureditvah in rimah kažejo na tenkočutnega pesnika. Cela plejada slovenskih skladateljev je (na)pisala na njegovo poezijo skladbe za zbore: za moške, mešane, ženske in mladinske, samospeve in šansone. Podpisali so jih: F. Gerbič, G. G. Krek, največ E. Adamič, J. Jež, J. Golob, A. Kumar, A. Misson, M. Reichenberg, J. Ivanušič (šansoni) idr. Kar tri inštrumentalne koračnice K. Klime (F. Es in J. Šalamon), S. Avsenik, ml. in T. Habe pa neposredno povezujejo vojaškost in poezijo v eno in isto interdisciplinarno dejavnost generala Maistra.

Objavili so še tri prispevke: Elko Borko, Prispevek k zgodovini dneva izgnancev – 6. junija 1941 je iz Maribora odpeljal prvi transport izgnancev; Igor Žiberna, Površinski mestni toplotni otok v Slovenski Bistrici; Ines Voršič in Dragica Haramija, Otroška kratka proza Franca Ksaverja Meška in stilna vloga samostalniških manjšalnic.

Radovan Jaut iz Voličine in njegove vloge med nemško okupacijo

V številki 1–2 ČZN (2025) so objavili šest prispevkov. Marjan Toš je objavil prispevek Radovan Jaut iz Voličine in njegove vloge med nemško okupacijo. Območje osrednjih Slovenskih goric (današnje občine Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Sveta Trojica, Sveti Jurij v Slovenskih goricah in Sveta Ana) je spadalo v tisti del okupirane Slovenije, ki ga je leta 1941 zasedla Nemčija. Tako kot drugod na slovenskem Štajerskem je tudi v Slovenskih goricah veljal do potankosti izgrajen nemški okupacijski sistem. Za slovensko Štajersko so nacisti predvideli aneksionizem in raznarodovanje in to najbolj popolno in v najkrajšem času ter to tudi najbolj dosledno začeli izvajati. Upravno so med nemško okupacijo slovenske Štajerske 1941–1945 osrednje Slovenske gorice spadale najprej v Ptujski okraj in nato do konca okupacije v Ptujsko okrožje. Skupno je bilo junija 1941 v okrožju Ptuj 41 občin. Osrednjo vlogo v procesu ponemčevanja slovenskega prebivalstva na Spodnjem Štajerskem so okupacijske oblasti zaupale Štajerski domovinski zvezi (Der Steierische Heimatbund). Nemška okupacijska oblast je Voličino, ki je še vedno del občine Lenart, preimenovala v občino Štralek – Gemeinde Strahleck. Ponemčili so tudi vse druge kraje na tem območju in uveljavljali svojo raznarodovalno politiko z ofenzivno germanizacijo na vseh področjih. Zlasti še v šoli in v nemškem vrtcu. Avtor je prikazal vlogo nemške šole med okupacijo in njenega nadučitelja Radovana Jauta, katerega zgodba po vojni še vedno ni razjasnjena in poznana.

Pomen politične teologije pri teologu Jožetu Rajhmanu

Ob 100. obletnici rojstva teologa in literarnega zgodovinarja Jožeta Rajhmana so objavili dva prispevka. Peter Kovačič Peršin piše o pomenu politične teologije pri teologu Jožetu Rajhmanu. Jože Rajhman je teologijo razumel kot oznanjevalno nalogo, ki odgovarja na izzive sočasnosti, v kateri deluje. V tem kontekstu je obravnaval tudi nalogo teologije v socialistični družbi. Pri svojih analizah se je opiral na dognanja sodobne protestantske teologije. S tem je presegel tradicionalni diskurz slovenske katoliške teologije in ji ponudil metodo za njeno aktualizacijo tudi v današnjih razmerah socialne segregacije.

Teolog in literarni zgodovinar Jože Rajhman.

Jože Rajhman o slovenskem katolicizmu v reviji Znamenje

Srečko Reher je v prispevku Pogledi teologa in literarnega zgodovinarja Jožeta Rajhmana na slovenski katolicizem v reviji Znamenje predstavil katolicizem, s katerim so se srečevali cerkveno verujoči na Slovenskem še več kot desetletje in pol po koncu 2. vatikanskega koncila (1965). Premik k smernicam 2. vatikanskega koncila je predstavljala ustanovitev revije Znamenje leta 1971, ki je izhajala do leta 2012. V njej je objavil pretežni del svojega knjižnega opusa tudi njen sodelavec in član uredniškega odbora Jože Rajhman. V razpravah se razkriva kot izjemni poznavalec slovenske in evropske reformacije ter pronicljivi raziskovalec zgodovine evropske in slovenske duhovnosti ter pastoralne prakse na naših tleh. Dogajanje v Cerkvi je Rajhman presojal z obzorij humanističnih znanosti in novih kontekstnih teologij, ki so se po 2. vatikanskem koncilu soočale s konkretnimi vprašanji udejanjanja evangeljskega krščanstva

Objavili so še tri prispevke: Jedert Vodopivec Tomažič, Valvasorjeva Slava 1689: različne vezave in papirji, zakaj?; Tone Košir, Paulinove arcatovske bukve; Igor Žiberna, Trendi maksimalnih temperatur in vročinskih valov v Sloveniji.