V krajih v Prlekiji, kjer sem odraščal, sem slišal tudi za podatek, kako so komunisti po vojni v nekem kraju blizu mojemu ubili več ljudi, ki so se imenovali križarji. Dalj časa je trajalo, da sem tam, kjer se je to zgodilo, vprašal, če mi lahko kaj povedo. Tako mi je, bilo je oktobra 1995, Lizika Zma­zek iz Drakovec pri Mali Nedelji opisala dogodek. Pri pogovoru je sodeloval tudi sosed hiše, kjer se je zgodil pokol. Povedala sta mi naslednje.

Sobočanova domačija na Zdoleh pri Mali Nedelji (leta 1995), prizorišče knojevskega zločina julija 1946. FOTO: Ivo Žajdela

Knojevski pokol križarjev leta 1946

Bilo je 22. ali 24. julija 1946. V hiši na Zdoleh (Drakovci, št. 50, pri Mali Nedelji) v Slo­venskih goricah, katere lastnica je bila Elizabeta Ganza (Skrbičova Li­zika), so se zadrževali križarji (Matjaževa vojska). Pozno ponoči, okoli ene ure, so do hiše prišli Knojevci. Tisto noč je bila huda nevihta. Ubili so enajst ljudi, dva križarja (protikomunista) pa naj bi se rešila. Naslednji dan so ljudje iz okolice hodili gledat morišče.

Pri hiši, kjer so ubili križarje, je zgorelo ostrešje ter zadnji del. Trije križarji so ležali na začetku vinograda. Eden je imel prestreljeno lobanjo, da so mu ven viseli možgani. Eden je visel s senika, z glavo navzdol, ves ožgan od ognja ter zabuhel. Ostala trupla so bila v hlevu in na dvorišču. Dva od ubitih sta bila brata Horvat, 14-letni Mirko, in Franc, ki je imel čez 20 let. Doma sta bila v sosednji hiši. Ob cesti pred svojo hišo je ležala ubita tudi njuna mati Marija Horvat.

Sobočanova domačija (na sredini) na Zdoleh pri Mali Nedelji (leta 1995), prizorišče knojevskega zločina julija 1946. FOTO: Ivo Žajdela

Zavajanje zaradi prikrivanja dejanskega dogajanja

Sosed pripovedovalke Lizike Zma­zek je dodal, da domneva, da je Marijo Horvat ubil zet, ki je izkoristil priložnost, saj naj bi bili močno sprti. Njenih strelnih ran (v hrbet) naj ne bi povzročile krogle iz »dolgega« orožja, ampak iz pištole. Oče ubitih bratov Horvat je bil kasneje nekaj časa zaprt. Knojevci so ubili tudi Antona Jaušovca iz Drako­vec (št. 71) in nekega moškega iz Noršinec. Isti sosed je kot izdajalca križarjev navedel Jaušovčevega očeta, saj naj bi zjutraj pred njegovo hišo stala straža, sam pa kasneje ni bil zaprt. Njegov ubiti sin naj bi imel beli ovratnik, ki naj bi bil znak razpoznavanja. Verjetno je vsa ta zgodba malo verjetna in je služila za prikritje dejanskega dogajanja.

Pričevalec Anton Horvat na prizorišču zločina, kjer je stala Sobočanova domačija (leta 2016). FOTO: Ivo Žajdela

Vloga Marice Špindler

Knojevci so domačine prisilili, da so trupla nalagali na tovornjak, ki je verjetno prišel iz Maribora. V tej akciji so v Sovjaku aretirali tri ženske, ki so bile povezane s to skupino križarjev. Med njimi je bila Marica Špindler (Sobotorova), ki je bila dekle od ubitega križarja Franca Horvata. Ko so ubite upornike peljali v Maribor, naj bi mo­rala sedeti na njegovem truplu.

Neka domačinka mi je povedala domne­vo, da je skupino izdal nekdo, ki je prej hodil z Marico Špindler. Njo naj bi kasneje prisilili, da je Udbi kazala, kje so se zadrževali križarji in kdo jim je dajal hrano. Tako je bilo aretiranih več oseb, med njimi tudi Jožef Slana iz Bolehnečic, ki je v zaporu umrl (domači so za smrt izvedeli šele čez nekaj mesecev).

Pričevalec Anton Horvat, stoji na mestu (leta 2016), kjer je stala Sobočanova domačija, prizorišče knojevskega zločina leta 1946. FOTO: Ivo Žajdela

Ali v arhivih res ni nič o pokolu na Zgoleh?

Te podatke sem nato objavil v knjigi Zasuta usta (samozaložba, 1996). Leta 2010 je Mateja Čoh pri Študijskem centru za narodna spravo izdala knjigo (njeno doktorsko disertacijo) z naslovom »Za svobodo, kralja in domovino« ter podnaslovom Ilegalne skupine v Sloveniji med letoma 1945 in 1952. V njej so bili v ospredju križarji oziroma Matjaževa vojska. Na moje presenečenje v knjigi ni bilo niti enega podatka o dogodku na Zdoleh pri Moravcih leta 1946. Nisem razumel, kako je to mogoče. Knjigo je napisala po arhivskem gradivu. Ali v arhivih ni nič o dogodku v Moravcih, ali pa ni nič našla, pa morda kje kaj je? Zdi se neverjetno, da se o tako velikem dogodku ne bi ohranilo ničesar zapisanega, nobenega poročila. Saj je bilo vendar veliko mrtvih.

Anton Horvat na prizorišču zločina leta 1946 (leta 2016). FOTO: Ivo Žajdela

Pričevalec Anton Horvat

Vrsto let po tem sem preko istega sorodnika (Antona Tibauta iz Sovjaka), ki mi je povedal za ta dogodek, izvedel, da bi z menoj rad govoril gospod, ki je bil po knojevskem zločinu na kraju dogodka in bi o njem lahko kaj povedal, čeprav je bil takrat še šestletni fantič. Kot t. i. gastarbajter je živel v Nemčiji in je včasih prišel na obisk v domače kraje. Tako sem se julija 2016 oglasil pri Antonu Tibautu v Sovjaku pri Svetem Juriju ob Ščavnici, kjer je bil ta novi pričevalec, Anton Horvat, na obisku. Njegovo pripoved sem posnel, septembra isto leto pa sva se zapeljala še na kraj dogodka, da sem naredil nekaj fotografij. V dvajsetih letih, od prvega obiska, se je okolica tam zelo spremenila. Če sta leta 1995 tam stali še dve razmeroma ohranjeni cimprači, reklo se je pri Sobočanu, je dvajset let kasneje ostala le še ena v bolj slabem stanju.

Spredaj od leve: Franček Horvat, oče Franc Horvat (srednja neznana), mati Marija Horvat (roj. Scharf), sin Mirko Horvat. Oče in mati ter sinova Franček in Mirko Horvat so bili ubiti 21. julija 1946 na Zdoleh v Drakovcih (pri Moravcih oz. Mali Nedelji), ko je Udba ubila 11 križarjev. VIR: Anton Horvat

Sorodstvo pričevalca z ubitimi na Zdoleh

Anton Horvat mi je najprej na moje vprašanje na kratko opisal sebe. Rodil se je 8. junija 1940 v Kuršincih pri Mali Nedelji na dedkovem domu (Tibaut). Je sin Marije Tibaut in Antona Horvata, ki je imel brata Franca Horvata. Žrtev pomora na Zdoleh pri Moravcih je bila družina Franca Horvata, torej očetovega brata, saj je bila med ubitimi križarji na Zdoleh 21. julija 1946 tudi njegova žena Marija, rojena Scharf, ter dva njuna sinova, Franček in Mirko (bratranca pričevalca Antona Horvata).

Anton Horvat mi je dejal, da se je med drugo svetovno vojno njegov oče Anton Horvat sam prijavil v nemško vojsko. Mati je skrivala partizane (verjetno bolj skrivače, kot so jim rekli v teh krajih) v hiši in je z Nemci igrala karte, da jih je zamotila. Ena pripovedovalčeva sestra je jehovka, dva brata sta verna kristjana, ena sestra je bila poročena z bratom narodnega heroja Draga Kobala (po njem se na mariborskem Pobrežju imenuje osnovna šola in ulica). On, Anton Horvat, pa je moral s šestnajstimi leti čez mejo.

Anton Horvat na prizorišču zločina leta 1946 (leta 2016). FOTO: Ivo Žajdela

Prizorišče knojevskega pokola

Na dan pomora članov Matjaževe vojske oziroma križarjev (povojnih protikomunistov na Štajerskem) na Zdoleh pri Moravcih 21. julija 1946, je v njihovo hišo (živeli so v Moravcih, štev. 126, po domače se jim je reklo Thorekovi) prišla Babičova Katika. Poklicala je Antonovo mamo in vprašala, če so slišali, da so »naše na Zdoleh ustrelili«.

Mama je šla tja pogledat in s seboj je vzela šestletnega Antona (mojega pričevalca). Ko sta prišla do križišča cest Mala Nedelja–Zdole, je tam stal tovornjak s stražo, ki so ju potem, ko je povedala, kdo sta, spustili naprej. Ko sta prišla do stanovanjske hiše strica Franca, je videl na klančini ceste mlako krvi.

Šla sta v hišo, kjer je bilo več ljudi. Na postelji je ležala mrtva gospodinja Marija Horvat, rojena Scharf (žena Antonovega strica Franca). Ko so knojevci obkolili hišo, je bežala okrog nje in so jo na cesti (v klancu) ustrelili v trebuh. En knojevec jo je udaril še s kopitom puške, tako da je bila mrtva, in preklinjal: »To imaš, fašistična svinja.«

Z mamo sta nato šla iz hiše. Pri sosednji hiši, ki je bila požgana, je pred vrati ležal vojak (knojevec), ki je bil od kolena naprej z odtrganimi nogami, Anton se spomni še odprtih ust in oči. Ubila ga je ročna granata, ki jo je vrgel na napadalce eden od križarjev, Antonov bratranec Mirko, takrat star okoli osemnajst let.

Anton Horvat na prizorišču zločina leta 1946 (leta 2016). FOTO: Ivo Žajdela

Izdajalec Metod Špindler?

Na zahodno stran se je spuščal vinograd (gorice). Tam sta videla ležati tri ubite moške. Na desni je ležal Antonov bratranec Franček, ki je imel glavo nad očmi odsekano od mitralješkega rafala. Njegovi možgani so viseli po bližnji trti. Antonova mama mu je dala v žep rožni venec, saj je bila njegova krstna botra. Na podstrešju pogorele hiše sta zagledala še dva ubita. Eden je bil ves ožgan. Med črnino se je videla kri in rdeče meso. Za njim je bila ruševina in iz nje je gledala laket roke v belem puloverju. Mama mu je dejala, da je to njegov bratranec Mirko, saj mu je ona spletla ta pulover.

Ubiti naj bi se imenovali beli križarji in tam so imeli postojanko, spodaj pod vinogradom, v gozdu, so imeli tudi podzemni bunker. Anton se je spominjal govoric, da so takrat na poti proti meji osemnajst članov te skupine aretirali. Med njimi je bila tudi sestra Metoda Špindlerja Marica (po domače Sobotorova).

Anton domneva, da je križarje, skupino na Zdoleh in tisto, ki so jo aretirali na poti k meji z Avstrijo, Udbi izdal Metod Špindler (Sobotorov) iz Moravec. Njegova ožja sorodnika sta bila vidna partizana. Špindler je živel v sosednji hiši, ki je stala poleg tiste, kjer so se zadrževali križarji, in ki so jo knojevci požgali. Poročen je bil z Miciko, hčerko Franca Horvata.

Anton Horvat na prizorišču zločina, kraj umora enajst ljudi leta 1946, na pobočju v dolino so bile trte, v gozdu pa bunker oziroma skrivališče križarjev (leta 2016). FOTO: Ivo Žajdela

Zakopani na smetišču na Pobrežju

Videl je sedem ubitih, štirje pa so bili verjetno še v požgani hiši. Ko so knojevci hišo s križarji obkolili, so jih pozvali, da se predajo. Mirko Horvat naj bi nanje vrgel bombo, ki je enemu odtrgala noge in ga ubila. Zatem so knojevci hišo zažgali.

Knojevci so sosedom ukazali, da so trupla ubitih morali znositi po položnem klancu na križišče, kjer so imeli tovornjak. Zgorele so ovili s slamo in jih do tovornjaka nesli na lojtri. Odpeljali so jih v Maribor. S seboj so vzeli tudi nekatere druge, podpornike križarjev. Sestra Metoda Špindlerja Marica se je morala na tovornjaku usesti na glavo ubite Marije Scharf.

V Mariboru so tiste, ki se jih je dalo, obesili z napisi, da se tako zgodi s fašisti. Zakopali so jih na smetišču na Pobrežju, med Stražunom in pobreškim pokopališčem.

Prizorišče knojevskega zločina leta 1946 (leta 2016). FOTO: Ivo Žajdela

»Komandirala« je Šarfovica?

Antonov stric Franc, gospodar sosednje hiše, se je, ko je ugotovil, kaj se dogaja, da so križarje napadli knojevci, splazil pri vratih iz hiše in proti goricam. Knojevci so ga zaprli za dve leti, kjer so ga tudi mučili. Anton je dodal, da mu niso »nič mogli« (niso mu mogli dokazati, da je bil član križarjev), ker je »vse komandirala žena Šarfovica«, Nemka iz časa nekdanje Avstro-ogrske, kot jo je označil moj pričevalec Anton. Čez leta mu je stric Franc povedal, da je Metod Špindler ženo Marijo in otroka zadržal, ker je hotela z mamo Marijo Horvat (roj. Scharf) bežati v klanec (tam so nato mamo ustrelili v trebuh). Metod in njegova žena (sestrična pripovedovalca Antona Horvata) takrat nista bila aretirana.

Vdovec Franc Horvat se je po smrti žene Marije Scharf poročil z Grahovčovo Amalijo (1908–1982), ki je bila doma iz sosednje hiše na Zdoleh.

Nadaljevanje v: Križarji, Matjaževa vojska, Zdole, Osek, Udba, Knoj, Jože Skamljič [2]

Ivo Žajdela, Pokol na Zdoleh, križarji, Matjaževa vojska, Moravci, Anton Horvat, Reporter, 30. 8. 2021

1/10