Leta 2011 je Avguština Budja (Augustina Budja), zdomka iz Prlekije, ki živi na Švedskem, objavila elektronsko knjigo z naslovom Družinske podobe, v kateri je podrobno opisala svoj družinski izvor pri Mali Nedelji v Slovenskih goricah in svoje življenje na Švedskem. S knjigo, ki je prosto dostopna na dlibu, me je leta 2022 seznanila dobra znanka.

Partizani so z nožem umorili dekle Slavico Wagner

Pogled na Malo Nedeljo s severa, v ospredju pokopališče, kjer so pokopali umorjene v tem prispevku. FOTO: Ivo ŽajdelaAvtorica je na str. 40 omenila zverinski umor dekleta Slavice v Bučkovcih, zaselek Čreta, pri Mali Nedelji. »Frjanova Ajnca je nekoč imela hčer, ki pa so jo partizani, oziroma ostanki partizanov iz okolice, maščevalno ubili. Hčerka je namreč govorila nemško in to jo je stalo življenje. Pogovarjala da se je z Nemci, v tem je bil njen greh. Sosed Lahov Martin je našel Slavico, tako je bilo Ajncini hčerki ime, vso krvavečo, več desetkrat zabodeno z nožem, usmrčeno na zločinski način. Ležala je v sosedovem gozdu, razgaljena in hudo zmaličena. Nikoli niso zasledovali, odkrili, obtožili, še manj pa kaznovali storilca tega dejanja. Tako je Ajnca ostala sama, brez otrok ali koga, ki bi na stara leta skrbel za njo. Vendar je bila že takrat močno dementna in je imela čudne ideje in obnašanje. Vmes pa je imela včasih tudi svetle trenutke, takrat pa se je upravičeno hudovala na hčerine morilce in jih v nekem posebnem dialektu glasno obtoževala – '(pre)kleti patazani, morilci, ubili so mi hčer!'«

Drakovci, Sobočanova kapela, na sredini zadaj so ruševine hiše Ferdinanda Lupše. FOTO: Ivo Žajdela

Po sledi zločinov komunističnih »skrivačev« v Prlekiji

Julija 2022 sem pisal župniku pri Mali Nedelji, če se lahko pozanima pri ljudeh za ta primer, predvsem za ime in priimek, verjetno je kaj o tem zabeleženo tudi v župnijskih matičnih knjigah. Odgovora nisem dobil.

Sem pa konec novembra povsem po naključju odkril v svojem gradivu, da pravzaprav imam podatek, ki sem ga iskal pri župniku.

V domačih krajih sem večkrat slišal, da so partizanski skrivači ubili več ljudi. Sredi 90. let sem končno obiskal nekaj ljudi in krajev ter si zapisal konkretne podatke. Takrat sem si zapisal štiri primere hudih partizanskih zločinov, o povojnem pomoru križarjev v zaselku Zdole v Drakovcih pri Mali Nedelji 24. julija 1946, ter o umorih Ferdinanda Lupše v zaselku Brigé v Drakovcih januarja 1945, bil je župan pri Mali Nedelji, Lupšovega soseda Ivana Sobočana 5. septembra 1944 in Slavice Wagner iz Bučkovec 6. septembra 1944.

Takrat, sredi 90. let, sem še uspel zbrati dokaj podrobne podatke o partizanskih zločinih oziroma o umorjenih.

Drakovci, pri Sobočanu, levo Sobočanova kapela, desno preša, kjer so partizani ubili Ivana Sobočana. FOTO: Ivo Žajdela

Slavico Wagner so partizani umorili v noči na 6. september 1944

Kdo je bila torej umorjena hčerka Frjanove Ajnce? 8. oktobra 1995 mi je njen primer opisal Ciril Sobočan iz Bučkovec, ko sem se oglasil pri njem, da bi mi povedal o umoru njegovega očeta. O partizanskem umoru Slavice Wagner mi je povedal, da je živela pri babici v Bučkovcih. Mati je bila Nemka, oče pa se je poročil z drugo in živel na Grabšinščaku. Bila je zelo lepo dekle. Domači partizani (skrivači) so jo, kot 19-letno dekle, ubili v noči na 6. september 1944, v isti noči torej, kot so ubili Ivana Sobočana, očeta pripovedovalca. Odgnali so jo v bližnji gozd, kjer so jo zelo mučili. Govorilo se je, da so na kraju zločina kasneje našli palice, s katerimi so jo tepli, ki so bile spremenjene v trske. Na koncu naj bi jo z noži ubili dve sestri Hojs iz Bodislavec (sestri znanega partizana Danijela Hojsa). Njeno truplo so našli naslednji dan nezakopano.

Govorilo se je o dveh »vzrokih« za umor. Eden naj bi bil, da je Slavica Wagner nekaj pred tragičnim koncem prišla slučajno k eni izmed sosednjih hiš ravno v času, ko so tam partizanski skrivači popravljali orožje. Kasneje naj bi nekje začudeno rekla, da se tam zadržujejo partizani. Po drugi varianti je bil vanjo zaljubljen »znani« partizanski aktivist in skrivač Daniel Hojs, k njej pa je hodil Franc Slekovec iz Bučkovec ...

Drakovci, pri Sobočanu, Ciril Sobočan pred prešo (8. 10. 1995), kjer so partizani 5. septembra 1944 umorili očeta Ivana Sobočana, star je bil dve leti. FOTO. Ivo Žajdela

Ivana Sobočana je partizan ustrelil na preši

Pri Cirilu Sobočanu sem se seveda oglasil, da mi kaj pove o umoru njegovega očeta Ivana Sobočana. Povedal je, da se je rodil leta 1907 na Bregeh v Bučkovcih, štev. 59. Partizani (skrivači) so ga ubili 5. septembra 1944. Tisti večer so pri Sobočanovih na preši prešali (stiskali) jabolka. Prišlo je več zamaskiranih moških. Ivan Sobočan je bil na preši (na podi). Zamaskiranci so vprašali, kdo je Ivan Sobočan. Ta je odgovoril: »Jaz sem, v imenu božjem!« Takrat ga je eden s pištolo ustrelil, da je padel, vendar se je dvignil, nakar ga je morilec ustrelil še enkrat.

Med morilsko družbo naj bi bili: Ludvik Vrbnjak iz Drakovec, Franc Novak - Tarzan iz Slaptinec (po vojni so ga zaprli, ker je preveč govoril), Danijel Hojs iz Bodislavec, Feliks Voršič iz Moravec in Gabrc iz Veržeja.

Drakovci, pri Sobočanu, ostanki preše, na kateri so partizani ubili Ivana Sobočana. FOTO: Ivo Žajdela

Grob Ivana Sobočana na pokopališču pri Mali Nedelji. FOTO: Ivo Žajdela

Brata Ivan in Franc Sobočan

Ivan Sobočan je nevarnost lahko slutil, saj je župnik pri Mali Nedelji Osterc dobil nepodpisano pismo, naj se izogiba tega belogardističnega bandita. Pri Sobočanovih se je večkrat ustavil Dušan Špindler, ki je Sočočana vabil v partijo, vendar mu je ta odgovarjal, da za komuniste ne bo delal. Zato danes Sobočanov sin Ciril meni, da je morilce poslal Špindler.

Ivanov brat Franc Sobočan je bil bogoslovec in se je poleti 1944 pridružil domobrancem. Komunisti so ga po vojni ubili med množičnimi poboji. V knjigi Palme mučeništva (str. 328) piše, da so Ivana Sobočana »revolucionarji dolžili protikomunistične propagande«.

Ivan Sobočan je bil oče petih otrok. Najstarejši je imel sedem let, najmlajši pa je bil star le tri mesece. Pripovedovalec Ciril Sobočan, ki je živel na domačiji, je bil takrat star dve leti.

Drakovci, pri Sobočanu, Sobočanova kapela je dobila novi zvon (15. 7. 2006). FOTO: Ivo Žajdela

Župan pri Mali Nedelji Ferdinand Lupša

Toda Ciril Sobočan mi je povedal tudi o partizanskem umoru njihovega soseda na Bregeh (po prleško na Brigéh), Ferdinanda Lupše, ki je bil med vojno župan pri Mali Nedelji. Živel je v sosednji vasi Drakovci. Domači partizani (skrivači) so mu grozili že večkrat prej, preden so ga ubili. Nekoč so prišli k njemu, vendar se je zadnji hip rešil skozi zadnja vrata. Zbežal je proti sosedovim Sobočanovim. Na begu je delal ostre zavoje, da bi ga težje zadeli, če bi streljali za njim. Ko so prišli naslednjič, so mu odnesli lovsko puško.

Januarja 1945 so prišli ponj, ga ugrabili in odgnali v Radoslavce. Hlapca so zaklenili v klet, ženo in deklo pa v sobo. Hišo so zelo pokradli. Kasneje se je govorilo, da so videli, kako je žena Ludvika Vrbnjaka iz Drakovec sušila obleke, ki so jih ukradli pri Lupšovih. Poleg Lu­dvika Vrbnjaka (Petkôča), ki je po vojni bil cestar (leta 1995 je še živel), naj bi bil zraven še zloglasni Franc Novak - Tarzan iz Slaptinec (umrl je okoli leta 1990; pravijo, da je zadnja leta imel hudo preganjavico).

Ferdinand Lupša VIR: Rado Podgorelec

Umor Ferdinanda Lupše v Radoslavcih

Ferdinanda Lupšo so pri Kranjčevih v Radoslavcih zaprli v hlev. Privezanega k jaslim so ga mučili in poniževali. Silili so ga jesti seno. »Krivili« so ga, da je kot župan domače moške pošiljal v nemško vojsko. Pri tem so »spregledali«, da je to moral početi, kot tudi to, da je marsikoga rešil pred fronto.

Zakopali so ga v peskokopu pod radoslavskim bregom. Domači so ga prekopali jeseni 1945 na pokopališče pri Mali Nedelji. Njegova žena Fani je bila učiteljica. Leta 1957 se je na domu obesila. Za njun grob ni kasneje nihče skrbel, zato je bil oddan Štuhecovim (tam sta danes napisana na nagrobniku Alojz in Rozalija Štuhec). Imela sta hčerko Elo, ki je zdaj zdravnica v Ljubljani (poročena Atanasković).

Mala Nedelja, spomenik na kraju ustrelitve talcev pod pokopališčem. FOTO: Ivo Žajdela

Partizani in t. i. talci

V knjigi Draga Novaka Prlekija v NOB (Murska Sobota, 1965) piše (str. 161): »Januarja 1945 so partizani likvidirali drugega nacista, narodnega izdajalca in župana v Bučkovcih ing. Ferdinanda Lupšo. Sodbo je izvršil osebno spremljevalec Jožeta Kocbeka v Radoslavcih pri Antonu Kranjcu.«

Zaradi Lupševega umora so Nemci v Senčarjevi grabi pod malonedeljskim pokopališčem kot povračilni ukrep ustrelili devetnajst talcev (eden je ušel). Pripeljali so jih iz zapora na Ptuju. Tam je režim leta 1959 postavil spomenik. T. i. talce naj bi ustrelili 8. marca. Na ta dan Krajevna organizacija za vrednote NOB Mala Nedelja, v sodelovanju z Združenjem borcev za vrednote NOB Ljutomer in Osnovno šolo Mala Nedelja, pripravlja spominsko slovesnost.

Drakovci pri Mali Nedelji, od domačije Ferdinanda Lupše so ostale le ruševine (2018). FOTO: Ivo Žajdela

Moralna dolžnost odkrivanja komunističnih zločinov

O Lupši je v Časopisu za zgodovino in narodopisje (štev. 4, 2017) pisal Rado Podgorelec. Zbral je kar precej podatkov o njem, na koncu pa zapisal, da je danes o Ferdinandu Lupši ostalo le malo znanega. Dokumentov skoraj ni več, nanj še spominjajo ruševine hiše v Drakovcih pri Mali Nedelji, nekaj slik, ki jih je sam naslikal pred prvo svetovno vojno, fotografije, med katerimi so bile nekatere predstavljene na razstavi leta 2015 v ljutomerski knjižnici. Ljudski spomin v krajih pri Mali Nedelji še pomni ime Ferdo Lupša. Njegovo imetje je bilo pokradeno, zaplenjeno, osebni predmeti so bili uničeni ali pa razpršeni naokoli. »Danes nam ostaja moralna dolžnost, da spomnimo slovenski narod na velikega rojaka. Ob tem pa naj bo to priložnost za razmislek o krivični usodi, ki je po letu 1945 doletela velik del slovenskega naroda.«

Moravci, hiša pri Sobočanu, na Zdoleh, tu so leta 1946 Knojevci umorili križarje (1995). FOTO: Ivo Žajdela

Poboj križarjev na Zdoleh pri Moravcih julija 1946

Ciril Sobočan mi je 8. oktobra 1995 povedal za še eno osebo, ki so jo ubili partizanski skrivači. Moškega naj bi ubili v Kuršincih, ko je ta ravno tam šel mimo. V neki hiši so ga mučili in klali, Alojz Vrbnjak (Androšov) pa je igral na harmoniko.

Isti dan sem se oglasil tudi v zaselku na Zdoleh, delu Drakovec in Moravec. Tam mi je Lizika Zmazek povedala o povojnem pomoru križarjev pri sosednji hiši. Bilo je 22. ali 24. julija 1946. V hiši na Zdoleh (Drakovci, št. 50) v Slovenskih goricah, katere lastnica je bila Elizabeta Ganza (Skrbičova Lizika), so se zadrževali križarji (Matjaževa vojska). Pozno ponoči, okoli ene ure, so do hiše prišli Knojevci. Tisto noč je bila huda nevihta. Ubili so 11 ljudi, dva pa naj bi se rešila. Naslednji dan so ljudje iz okolice hodili gledat morišče. Pri hiši, kjer so ubili križarje, je zgorelo ostrešje ter zadnji del. Trije križarji so ležali na začetku vinograda. Eden je imel prestreljeno lobanjo, da so mu ven viseli možgani. Eden je visel s senika, z glavo navzdol, ves ožgan od ognja ter zabuhel. Ostala trupla so bila v hlevu in na dvorišču. Dva od ubitih sta bila brata Horvat, 14-letni Mirko in Franc, ki je imel čez 20 let. Doma sta bila v sosednji hiši. Ob cesti pred svojo hišo je ležala ubita tudi njuna mati Marija Horvat.

Prisilili so jih, da so trupla nalagali na tovornjak, ki je verjetno prišel iz Maribora. V Sovjaku naj bi aretirali tri ženske, ki so bile povezane s to skupino križarjev. Med njimi je bila Marica Špindler (Sobotorova), ki je bila punca od Franca Horvata. Ko so trupla peljali v Maribor, naj bi morala sedeti na njegovem truplu.

Anton Horvat pred hišo, kjer so leta 1946 Knojevci umorili križarje (2016). FOTO: Ivo Žajdela

Pričevanje Antona Horvata o umoru križarjev

Julija 2016 sem se srečal z Antonom Horvatom, ki je kot t. i. gastarbajter od šestnajstega leta živel v Nemčiji in je včasih prišel na obisk v domače kraje.

Povedal mi je, da je bila žrtev pomora na Zdoleh pri Moravcih tudi družina Franca Horvata, brata njegovega očeta, saj so bili med ubitimi križarji na Zdoleh 21. julija 1946 tudi njegova žena Marija, rojena Scharf, ter dva njuna sinova, Franček in Mirko (bratranca pričevalca Antona Horvata).

Anton mi je povedal domnevo, da je križarje, skupino na Zdoleh in eno, ki so jo aretirali na poti k meji z Avstrijo, Ozni izdal Metod Špindler (Sobotorov) iz Moravec. Njegova ožja sorodnika sta bila vidna partizana. Špindler je živel v sosednji hiši, ki je stala poleg tiste, kjer so se zadrževali križarji, in ki so jo knojevci požgali. Poročen je bil z Miciko, hčerko Franca Horvata.

Takrat so aretirali več oseb, med njimi tudi Jožefa Slano iz Bolehnečic, ki je v zaporu umrl (domači so za smrt izvedeli šele čez nekaj mesecev).

Ivo Žajdela, Kdo je bila hčerka Ajnce, ki so jo ubili partizani?, Mala Nedelja, Bučkovci, Slavica Wagner, Ivan Sobočan, Ferdinand Lupša, Demokracija, 9. 2. 2023Jelka Vrbnjak, Kdo je bila hčerka Frjanove Ajnce, ki so jo ubili partizani?, Mala Nedelja, Ferdinand Lupša, Slavica Wagner, Demokracija, 20. 7. 2023

1/14