Zapri
Iskanje

Castel Gandolfo: rezidenca brez papeža

Za vas piše:
Mojca M. Štefanič
Objava: 24. 06. 2021 / 13:30
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 05.07.2021 / 10:35
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Castel Gandolfo: rezidenca brez papeža

Castel Gandolfo: rezidenca brez papeža
Papež Frančišek je prekinil starodavno izročilo svojih predhodnikov.

Papeški vrtovi v castel Gandolfu FOTO: Vatican Media

Zdi se, kot bi se ustavil čas: v lončku na pisalni mizi poleg noža za odpiranje pisem in kemičnega svinčnika počiva še majhna bavarska zastava. Na leseni mizici v ozadju stoji dvanajst izvodov katoliškega »Leksikona za teologijo in Cerkev« v nemškem jeziku. Naj gre za namerno postavljene predmete ali zgolj nekakšne »relikvije« - vse v papeški letni rezidenci Castel Gandolfo spominja na upokojenega papeža Benedikta XVI. In nič – razen obvezne fotografije nad električnimi stikali – na trenutnega papeža Frančiška, v prispevku za avstrijski Kathpress piše njihova dopisnica Anna Mertens.

55 hektarjev veliko pose stvov Albanskem gričevju v bližini Rima s palačo je od začetka 17. stoletja do leta 2014 služilo kot letna papeška rezidenca. Papež Benedikt XVI. je rad prihajal sem, pogost obiskovalec je bil tudi njegov predhodnik Janez Pavel II. Na posestvu stojita tudi papeška kmetija, kjer se ukvarjajo s pridelavo hrane, in vatikanska zvezdarna. Z izvolitvijo papeža Frančiška pa se je vse spremenilo. Odločil se je namreč, da letne rezidence ne bo uporabljal sam, temveč jo bo kot muzej ponudil na ogled obiskovalcem. Petrov naslednik iz Argentine je v Castel Gandolfo potoval le enkrat: spomladi 2013 je tam obiskal svojega predhodnika, preden se je Benedikt XVI. preselil v nekdanji samostan v Vatikanskih vrtovih.

Obiskovalcem na voljo vrtovi, galerija in zasebne papeške sobane

Sprva so za vnaprej prijavljene skupine odprli le Barbarinijeve vrtove, leto pozneje pa še papeško portretno galerijo, zaradi česar se je število obiskovalcev kar potrojilo. Od leta 2016 so romarjem in turistom na voljo tudi nekatere papeške sobane. Leta 2017 so v Castel Gandolfu zabeležili okoli 110.000 obiskovalcev. Trenutnega števila iz Vatikana ne sporočijo, statistični podatki niso na voljo niti na občinski upravi v Castel Gandolfu. Ali rezidenco obišče več ali manj ljudi kot med pontifikatom Benedikta XVI., zaenkrat torej ni jasno.

Na poleten junijski dan je v Castel Gandolfu mirno, to gre gotovo pripisati tudi nedavno zaključeni koronaepidemiji; v preteklem letu so bile papeške vile zaradi varnostnih ukrepov tri mesece zaprte za obiskovalce. Vendar to ni edini razlog. Prodajalka v trgovini s spominki poleg papeške palače se obotavlja z odgovorom na vprašanje, ali se je kraj v času Frančiškovega pontifikata kakor koli spremenil. Običajno so romarji in turisti Castel Gandolfo obiskovali le v poletnih mesecih, zdaj pa se turistične dejavnosti porazdelijo čez vse leto, odvrne po premisleku.

Trenutno je mirno, vendar kupci nabožnoh predmetov, ki jih vabi velik napis nad vrati, še vedno prihajajo. »Trgovina je ostala enaka,« pove gospa, ki ne želi biti imenovana. Enzo Policari, tukajšnji župnik, to potrdi: »Včasih so verniki in turisti prihajali le poleti, zdaj pa prihajajo vse leto.«

Pogled prek žametno zelene pokrajine in na Albansko jezero človeku jemlje sapo

V teh dneh ni videti veliko romarjev ali turistov, tudi na vstopni točki za papeško palačo je mirno. Oba policista zdolgočaseno zreta v svoja telefona in z glavo nakažeta obiskovalcem, naj stopijo naprej. Pregled ročne prtljage komaj omembe vreden, v Vatikanu je kaj takšnega nepredstavljivo. Na posestvu si je vrtove mogoče ogledati le v spremstvu osebja, obiski palače so zaenkrat posamični. Na dvorišču palače stoji manjši vozni park nekdanjih papežev – veliko modelov Mercedes-Benz, nekaj Toyot in bel Piaggio.

V palači vlada tišina, turiste je videti le tu in tam, ko stopajo skozi portretno galerijo. V nekdaj zasebnih papeških prostorih so okna odprta na stežaj. Pogled prek žametno zelene pokrajine in na Albansko jezero človeku jemlje sapo. Zdi se, kot bi stavba lebdela nad vodo. Od tu kraj izgleda povsem zapuščen.


Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem, ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi naše dnevne novice o družbi in Cerkvi bile še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej, za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh